Jedro

Sodišče mora pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne ... tožnici, dokler ne bo pravnomočno končana ta zadeva (1. točka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške te začasne odredbe v osmih dneh od dneva izdaje začasne odredbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo (2. točka).

Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper izpodbijani sklep, pri čemer je tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevala, da se zadrži učinkovanje sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 8. 2012, dokler ne bo pravnomočno končan postopek pred sodiščem ter da je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka začasne odredbe. Tožnica vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava v celoti. Na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe, mora upnik kumulativno izkazati dve predpostavki. Najprej mora po prvem odstavku izkazati za verjetno, da terjatev zoper dolžnika obstoji, poleg tega pa mora skladno z drugim odstavkom tega člena izkazati tudi verjetno za eno izmed treh predpostavk in sicer: nevarnost, da bo uveljavitev njegove pravice onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Svojo odločitev je oprlo na stališče, da tožena stranka pri postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka določenih z ZDR. Sodišče v fazi preizkusa verjetnosti obstoja terjatve zaradi odločitve o začasni odredbi ne more že odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, kot je v tem primeru storilo prvostopno sodišče, ki je brez izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitve kršitev določb ZDR ni bilo. Sodišče pri tem ni upoštevalo, da tožnica utemeljenost tožbenega zahtevka gradi primarno na odsotnosti vsebinskih razlogov za izredno odpoved in ne toliko na postopkovnih kršitvah, do katerih pa se sodišče v izpodbijanem sklepu ni niti opredelilo. Verjetnost obstoja terjatve oziroma tožbenega zahtevka lahko vsaj enakovredno izhaja iz njegove vsebinske utemeljenosti in ne le iz postopkovnih kršitev s strani tožene stranke, kot to zmotno meni sodišče. Tožnica ocenjuje, da ni bil podan razlog iz druge alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, na katerega se v odpovedi sklicuje tožena stranka. Sodišče bi te razloge moralo tudi vsebinsko presojati, tako kot je presojalo obstoj procesnih kršitev, seveda v okviru standarda verjetnosti in negotovosti. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Tožnica je podala predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v prvem odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih drugega odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Sicer pa je za pravilno rešitev predmetne začasne odredbe bistvena obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožnica v tej fazi postopka ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. ZIZ v 272. členu ureja pogoje za izdajo začasne odredbe in določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je pri presojanju verjetnosti obstoja terjatve ugotavljalo, kot je izrecno navedlo, da tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravila postopka, določena z ZDR, zato o času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Zato sodišče tudi ni presojalo drugega pogoja, to je nastanek težko nadomestljive škode, saj bo odpoved vsebinsko presojalo med postopkom.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa sodišče prve stopnje ni presojalo in izrecno navedlo, da je presojalo le procesne kršitve, do vsebinskih pa se bo opredelilo v rednem kontradiktornem postopku. Navedeno stališče ni pravilno, saj mora sodišče presoditi oboje, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne … št. …. v povezavi s sklepom Komisije iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije št. ... z dne ..., pri čemer je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer se bo moralo sodišče prve stopnje primarno opredeliti do obsoja verjetnosti terjatve glede podane izredne odpovedi tožnici in šele v nadaljevanju presojati morebitne ostale pogoje za izdajo začasne odredbe po določilih ZIZ.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.