12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 36/2001 z dne 8. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 200/2000 z dne 9. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 53/99 z dne 20. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.S pravnomočno sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po drugem odstavku 212. člena v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je sodišče v preizkusni dobi dveh let določilo kazen treh mesecev zapora. Vrhovno sodišče je pritožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nezadovoljstvo z odločitvijo. Zatrjuje kršitve 14., 22. in 29. člena Ustave. Navaja, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal, zato je prišlo do napačnih zaključkov in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pred prvostopenjskim sodiščem naj bi zahteval zaslišanje priče arheologa G. V., vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo, poleg tega naj sodišče ne bi upoštevalo lažnega pričanja R. V. kot tudi ne uradne listine – Uradnega lista RS.

3.Kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na nepravilno uporabo prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, mu je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, zato zgolj z navedenimi očitki ni mogoče utemeljevati ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi glede vprašanja, ali so z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Vsebinska obravnava pritožnikovega očitka kršitve 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal, ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Iz pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo kot tudi iz zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da tega očitka pritožnik ni uveljavljal. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje tega očitka v postopku z ustavno pritožbo.

5.V čem naj bi bila z izpodbijanimi odločbami podana kršitev 14. in 22. člena Ustave, pritožnik ne utemelji, zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo presojati. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo pa za izkaz navedenih kršitev ne zadošča.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer