Jedro

Izvršilnega naslova v izvršilnem postopku ni mogoče kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati.

Obveznost mora biti v izvršilnem naslovu natančno določena tako, da je povsem jasna obveznost, ki naj se izvrši.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: “Ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi se ugodi in se predlog za izvršbo zavrne.

Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni plačati stroške ugovornega postopka v znesku 117,43 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.” Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni plačati 224,04 EUR stroškov pritožbenega postopka, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in odločilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške v zvezi z ugovorom.

Sklep prvostopnega sodišča izpodbija dolžnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) smiselno uporablja v postopku izvršbe in zavarovanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijan sklep ustrezno spremeni oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi nasprotuje stališču prvostopnega sodišča o tem, da je izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, določen in zato izvršljiv. Meni, da dejanje, ki naj se opravi, v izvršilnem naslovu in posledično v sklepu o izvršbi ni določeno mikrolokacijsko in po obsegu, zato sodišče prve stopnje izvršbe na tej podlagi ne bi smelo dovoliti, kar izhaja tudi iz razlogov sklepa Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 1652/2005 z dne 16.11.2005. V motenjskih pravdah, iz katere izhaja izvršilni naslov, mora biti mapna kopija sestavni del izreka, v katerem mora biti hkrati določno opredeljena mikrolokacija motenja in obseg motenja, kar konkretnemu izvršilnemu naslovu manjka. Podredno pritožba navaja, da dejanja, za katerega je dovoljena izvršba, ni mogoče izvršiti tudi zato, ker na nepremičninah parc. št. ... in ... k.o. K. ni kamenja, saj ga je dolžnik odstranil, teren je izravnan in na njem raste trava. Takšno stanje v naravi naj sodišče preveri na ogledu na kraju samem. V nadaljevanju dolžnik navaja, da zaradi neopredeljenosti izvršilnega dejanja ni možna določitev višine predujma.

Upnik je odgovoril na pritožbo, nasprotoval pritožbenim navedbam ter predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev pravilne odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (kar je tudi izvršljiva sodna odločba), pod pogojem, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, kar pomeni, da so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (I. odstavek 21. člena ZIZ).

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je v izvršilnem naslovu, ki ga predstavlja sklep (o motenju posesti) Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju opr. št. P 108/2002 z dne 16.5.2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 1652/2005 z dne 16.11.2005, dolžniku naloženo, da z nepremičnin parc. št. ... in ... odstrani navoženo kamenje in poravna teren ter zasadi travo, da pa v njem ni določeno, v kateri katastrski občini ležita ti nepremičnini. Ker je upnik to pomanjkljivost odpravil v predlogu za izvršbo tako, da je v njem navedel katastrsko občino, ker določljivost katastrske občine izhaja stalnega prebivališča obeh strank, ker je katastrska občina navedena v delu sklepa o motenju posesti, ki je bil sicer razveljavljen in ker dolžnik ni trdil, da se nepremičnini ne nahajata v k.o. K. ter ker je dolžnikova obveznost v izvršilnem naslovu jasno določena, je sodišče prve stopnje štelo, da je konkretni izvršilni naslov primeren za izvršbo v smislu 21. člena ZIZ.

Takšno materialnopravno presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo pritožba utemeljeno napada, zato je potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti, ker ni pravilno uporabljeno materialno pravo ter je posledično dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova, ki ne izpolnjuje pogojev primernosti za izvršbo iz 21. člena ZIZ.

V tej zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi pooblastilo upnika, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da s parcel št. ... in ... k.o. K. odstrani navoženo kamenje in poravna teren ter zasadi travo. Pritožba utemeljeno navaja, da je prvostopno sodišče glede na vsebino izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, materialnopravno zmotno zaključilo, da je le ta primeren za izvršbo, da so torej v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V izvršilnem naslovu namreč ni navedena katastrska občina, kjer ležita nepremičnini, na katerih je predlagano, da izvršilno sodišče pooblasti upnik za opravo določenih dejanj. Izvršilnega naslova pa v izvršilnem postopku ni mogoče kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati, kot je to storil upnik v konkretnem primeru. Obveznost mora biti v izvršilnem naslovu natančno določena tako, da je povsem jasna obveznost, ki naj se izvrši. Ko izvršilno sodišče odloča o tem ali, ali naj dovoli predlagano izvršbo, mora presoditi, ali je izvršilni naslov, iz katerega izhaja obveznost nekaj storiti, določen tako po vsebini, kot količini. Določena morajo biti dejanja, ki so potrebna, da se doseže namen obveznosti ter tudi natančna lokacija teh dejanj. Te materialnopravne pogoje za dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslova določa ZIZ v 21. členu. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba v tej zadevi, pa ni niti določen, niti določljiv, saj iz njega ni razvidna mikrolokacija ter obseg dejanj, ki naj se opravijo. V izvršilnem naslovu je namreč dolžniku naložena odstranitev kamenja, poravnava terena in zasaditev trave, brez določitve natančne lokacije teh dejanj ter brez navedbe, v kakšnem obsegu, globini oziroma v kakšni količini je dolžan odstraniti material oziroma nasuti teren in ga zasaditi s travo. Gre torej za nedoločno navedeno obveznost, ki tako ni ustrezno določena, da bi lahko sodišče dovolilo izvršbo za njeno izpolnitev. Ravnanje, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v njem ni opisano tako, da bi se vedelo, kje in koliko kamenja je potrebno odstraniti, kje in na kakšen način je potrebno poravnati teren. Takšen nedoločen izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, zato je potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava dolžnikovemu ugovoru ugoditi in predlog za izvršbo zavrniti.

Zaradi uspeha z ugovorom gredo dolžniku potrebni stroški ugovornega postopka, ki jih predstavljajo stroški sestave ugovora v višini 200 točk, materialni stroški v višini 4 točk (v pavšalnem znesku v višini 2 odstotka od skupne vrednosti storitve, saj ni izkazana njihova dejanska višina, kot to določa 13. člen Odvetniške tarife-v nadaljevanju OT), skupaj 204 točke oziroma upoštevaje vrednost točke (0,459 EUR) 93,636 EUR ter stroški sodne takse za ugovor v znesku 23,786 EUR (prej 5.700,00 SIT). Upnik mu je tako dolžan povrniti skupne stroške v zvezi z ugovorom v znesku 117,43 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno povrnitev stroškov (Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).

Glede na navedeno je pritožba utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Dolžnik, ki je s pritožbo uspel, je upravičen tudi do povračila potrebnih stroškov v zvezi s svojo pritožbo v skupnem znesku 224,04 EUR. Za sestavo pritožbe mu gredo stroški višini 300 točk, za materialne stroke v višini 6 točk (13. člen OT), skupaj z 20 % DDV(61,2 točk), kar znaša 367,2 točk oziroma glede na vrednost točke (0,459 EUR) 168,545 EUR, prav tako se mu priznajo stroški sodne takse za pritožbo v višini 55,50 EUR. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na pravnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006. Dolžnik pa ni upravičen do priglašenih stroškov za konferenco s stranko in poročilo stranki, ki so priznani v okviru postavke sestave pritožbe in ne predstavljajo samostojnega dejanja.

Upnik sam trpi svoje stroške v zvezi s odgovorom na pritožbo, ki ni v ničemer prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in tako ne predstavlja potrebnih stroškov v smislu I. odstavka 155. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).