Jedro

Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem, ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Velenje, Geodetske pisarne Žalec, št. 02112-19/2013-7 z dne 5. 3. 2013, je v točki 1 izreka odločeno, da se v katastrski občini ..., kot urejen evidentira del meje: med parcelo 698 s sosednjo parcelo 1015/3; med parcelo 698 s sosednjo parcelo 699, med parcelo 699 s sosednjima parcelama 627 in 625; del meje se dotika parcele 698, med parcelo 654 s sosednjima parcelama 653/2, 653/3, del meje se dotika parcele 657/3, 1005/1. V točki 2 izreka je določeno, da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinjena parcela 698; novi parceli 698/1, 698/2; ukinjena parcela 699 in novi parceli 699/1 ter 699/2. 3. točka določa, da grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in opisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga temu aktu. 4. točka izreka določa, da stroškov postopka ni.

2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da sta bili vloženi dve zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje med parcelo 698 s sosednjima parcelama 1015/3, 699 in parcelacijo parcel 698 v katastrski občini .... Zahtevam je bil priložen elaborat. Ker gre za isto dejansko in pravno podlago sta bili obe zahtevi s sklepom združeni. Glede odločitve z odločbo navaja določbe 28. in 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Navaja stranke, ki so glede na lastništvo sodelovale v postopku. Narejen je bil zapisnik št. 16-12 z dne 19. 11. 2012, ker so vse sodelujoče stranke podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje z izjemo tožnika v tem sporu, ki na mejni obravnavi ni soglašal s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal. Po preteku določenega roka iz poziva je ugotovljeno, da tožnik (A.A.) ni podal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje. Strinjanje stranke (tožnika) s potekom predlagane meje je izkazano in sicer v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZEN, ker se v roku 15 dni od vročitve vabila k izjavi, o poteku predlagane meje o poteku le-te, ni izjavil. Vabilo mu je pravilno vročeno in je bil tudi opozorjen na pravne posledice. Ker na mejni obravnavi ni soglašal s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, svoje meje pa ni pokazal, se skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN šteje, da soglaša s potekom predlagane meje.

3. Tožena stranka s pritožbeno odločbo, št. 3532-119/2013/2-00641114 z dne 31. 7. 2013, potrjuje odločitev organa prve stopnje. V pritožbeni odločbi ponovno navaja dejanske in pravne razloge za odločitev, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

4. Tožnik smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. Tožbo vlaga samo zoper odločbo in ne tudi zoper sklep o združitvi zahtevkov (isti upravni akt). Enako kot v pritožbenih razlogih navaja tudi v tožbeni ugovorih, da je po grafičnem prikazu tromeja med tožnikovo parc. št. 653/2, parc. št. 654 v lasti B.B. ter parc. št. 1005/1 v lasti Občine C. v točki „1997“. V naravi je geodet mejno znamenje postavil povsem drugače in to kakšne 3 m severno od te točke. To je razvidno iz fotografij številka 1 in 2, ki so že v spisu. Mejno znamenje je precej daleč stran od točke „1997“, ki bi moralo biti tik ob občinski cesti (1 fotografija). Na fotografiji številka 2 je ob mejnem znamenju postavil „trasirko“, da se še bolje vidi, da je mejno znamenje postavljeno povsem drugače, kot meja prikazana na grafičnem prikazu. Tako je napačna meja tudi v nadaljevanju proti točkama „1996“ in „2084“, kot je na kraju pokazal geodet. Meja proti navedenima točkama v naravi predstavlja drevje ob parceli tožnika. S strani geodeta pokazana meja bi to drevje „presekala“ in bi v tem delu tožnik izgubil del parcele, kjer meja ni bila sporna že od leta 1976, kar prikazuje fotografija št. 3. 5. Tožnik se s predlagano mejo na mejni obravnavi ni strinjal in je pokazal svojo mejo. Opis geodeta v zapisniku z dne 19. 11. 2012 ni pravilen. Tožnik je v naravi pokazal mejo, kako si jo predstavlja. Na to dejstvo je opozoril v pritožbi zoper izpodbijano odločbo in s tem predlagal zaslišanje vseh strank, ki so se udeležile mejne obravnave, vendar tega organ druge stopnje ni upošteval in ni ugotovil dejanskega stanja. Tožniki, ki so se podpisali na zapisnik mejne obravnave, so potrdilo le to, da se strinjajo z mejo glede njihovih parcel. Sporna pa ostaja tožnikova meja in zapis glede te meje. Glede na to bi morala tožena stranka opraviti ustno obravnavo v uradnih prostorih, kar ni storila. Glede nevabljena tožnika na obravnavo, gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in da se mu priznajo stroški postopka, ki jih specificira.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankami postopka je sporno vprašanje, ali je v postopku evidentiranja mej, ki ga je izvedel pooblaščeni geodet, pravilno zapisana v Zapisniku mejne obravnave, št. 16-12 z dne 19. 11. 2012, izjava tožnika glede ureditve dela meje med parc. št. 653/2 k.o. ..., katere lastnik je tožnik in parc. št. 654, katere lastnik je B.B. in nadalje, ali je bil geodetski organ prve stopnje dolžan potem, ko je dobil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje in parcelacije, razpisati ustno obravnavo. Iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da se tožnik kot lastnik parc. št. 653/2 s predlagano katastrsko mejo s strani geodeta ne strinja, zato se ga pozove, da naj pokaže katastrsko mejo med parc. št. 653/2 in 654, katere pa po navedbah v zapisniku ne pokaže, četudi je bil opozorjen glede nadaljnjega poteka določitve katastrskih mej. Iz nadaljnjega zapisa na zapisniku izhaja, da tožnik trenutno katastrskih mej med tema dvema parcelama ne more pokazati, saj rabi čas za razmislek, vendar zatrjuje, da se ne izogiba določitvi katastrske meje in se želi udeležiti obravnave na pristojnem geodetskem organu. Ne glede na enako izraženo in zapisano željo tožnika kot lastnika parc. št. 653/2 k.o. … v tem postopku, je treba upoštevati postopkovne določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki se nanašajo na postopek urejanja in evidentiranja meje (členi 26 do 38 ZEN).

9. ZEN v 31. členu v prvem odstavku določa, da na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključita meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče. Peti odstavek 31. člena ZEN določa, da v primeru nesoglasja glede poteka meje, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo določi geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Glede na navedeno zakonsko določbo, je bila dolžnost tožnika, ki je sodeloval na mejni obravnavi, da v primeru, če ne soglaša s predlagano mejo, ki jo določi geodet, pokaže svoje mejo.

10. 32. člen ZEN določa zapisnik mejne obravnave. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi.

11. V obravnavanem primeru sicer tožnik ni podpisal le prisotnosti na mejni obravnavi, vendar pa iz navedb geodeta v zapisniku izhaja, da je bil na mejni obravnavi prisoten. V tožbenem ugovoru tožnik sicer navaja, da je v naravi pokazal, kjer naj bi meja potekala, vendar tega v zapisnik ni vneseno. Že takrat je predlagal zaslišanje prič na ustni obravnavi, ki se naj razpiše. Ker je zapis geodeta nepravilen, je odklonil podpis.

12. Ne glede na to, da „pooblaščeni“ geodet ni navedel v zapisniku in vsaj po zapisu sodeč ni seznanil tožnika, da lahko podpiše zgolj prisotnost na mejni obravnavi, je to dejstvo med strankama nesporno, zato je treba pri odločitvi smiselno upoštevati še nadaljnji prvi odstavek 36. člena ZEN, ki določa, da Geodetska uprava povabi lastnike, ki se niso udeležili (tožnik se je obravnave nesporno udeležil) mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje.

13. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bilo tožniku poslano oziroma vročeno po Zakonu o splošnem upravnem postopku vabilo z dne 10. 1. 2013, skupaj z Izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, na katero pa ni odgovoril, glede na to, da mu je bilo vabilo vročeno z javnim naznanilom. Prvi odstavek 37. člena ZEN določa, da če lastnik izjavi, da se ne strinja z mejo, ki je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo. Ustno obravnavo je treba torej razpisati takrat, kadar se lastniki zemljišč niso udeležili mejne obravnave (tožnik se jo je udeležil) in jim je bilo poslano vabilo k izjavi o (ne)strinjanju z določeno mejo v elaboratu in so izjavili, da se z njo ne strinjajo. Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ tako po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.

14. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

15. Sodišče je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.