4. 6. 2015

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Center, na seji 4. junija 2015

odločilo:

Za odločanje o vlogi kršitelja z dne 25. 11. 2013 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sklepom Policijske postaje Ljubljana Center (v nadaljevanju prekrškovni organ) št. 223-106183540/2013 z dne 17. 11. 2013 je bila zavržena zahteva za sodno varstvo, vložena zoper plačilni nalog zaradi prekrška po četrtem odstavku 16. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03 – ZOPA). S tem sklepom so bili kršitelju naloženi tudi stroški postopka, to je sodna taksa v znesku 50 EUR. Po prejemu navedenega sklepa je kršitelj z vlogo z dne 25. 11. 2013 predlagal oprostitev plačila stroškov postopka, prekrškovni organ pa je to vlogo štel kot zahtevo za sodno varstvo zoper ta sklep in zadevo predložil v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. ZSV 11/2014-2409 z dne 8. 7. 2014 izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo prekrškovnemu organu. Ocenilo je, da kršiteljeva vloga ne pomeni zahteve za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo, vložene zoper plačilni nalog. Vložnik naj ne bi izpodbijal pravilnosti odločitve o stroških postopka v tem sklepu, temveč naj bi prosil za oprostitev plačila sodne takse. Prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10 in 63/13 – v nadaljevanju ZST-1) naj bi določal, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, kar naj bi za to zadevo smiselno pomenilo, da o tem odloči prekrškovni organ, ki je v zadevi odločal na prvi stopnji.

3.Prekrškovni organ v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti navaja, da je s prehodno določbo 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 21/13 – v nadaljevanju ZP-1H) vprašanje odločanja o sodni taksi urejeno na novo, tako da se o odmeri oziroma oprostitvi sodne takse odloči v odločbi o prekršku oziroma sklepu in ne več s posebnim plačilnim nalogom. Namen zakonodajalca naj bi bil, da je odslej tudi zoper odmero sodne takse mogoče vlagati le pravna sredstva po zakonu, ki ureja postopek o prekrških. Določbe ZST-1 o oprostitvi sodne takse naj se zato v postopkih o prekrških ne bi več uporabljale, temveč naj bi v teh postopkih veljal le tarifni del ZST-1. Kršiteljevo prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka je zato po oceni prekrškovnega organa treba razumeti kot zahtevo za sodno varstvo, v kateri uveljavlja razlog iz pete alineje prvega odstavka 62. člena ZP-1, po kateri je odločbo prekrškovnega organa dopustno izpodbijati tudi zaradi stroškov postopka.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).

5.Okrajno sodišče v Ljubljani in prekrškovni organ zavračata pristojnost za odločanje o vlogi z dne 25. 11. 2013, naslovljeni "oprostitev stroškov", v kateri kršitelj navaja, da je dijak četrtega letnika srednje šole brez štipendije in brez dohodkov, ter prosi za oprostitev plačila stroškov postopka v višini 50 EUR. Jedro spora med organoma pomeni vprašanje, za kakšno vlogo gre. Sodišče namreč zavrača pristojnost z utemeljitvijo, da mu v odločanje ni bila predložena zahteva za sodno varstvo, ampak pravno sredstvo po ZST-1, to je predlog za oprostitev plačila sodne takse. Prekrškovni organ v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti pa vztraja, da gre pri tej vlogi za zahtevo za sodno varstvo.

6.Posebno pravno sredstvo, na podlagi katerega bi bilo v postopku zaradi prekrška mogoče spremeniti odločbo o prekršku, sklep ali sodbo le glede odločbe o stroških postopka (oziroma o stroških postopka odločiti na novo), v ZP-1 ni predvideno.[1] Pod pogoji iz 18. člena ZP-1 je sicer mogoče odločiti (v omejenih primerih) o obročnem odplačilu, ne pa o odlogu ali oprostitvi plačila stroškov postopka.

7.Edini strošek postopka, ki je bil kršitelju naložen s sklepom o zavrženju zahteve za sodno varstvo, je sodna taksa. Sodišče je zato v tej zadevi štelo, da bi bila kršiteljeva vloga lahko predmet presoje po posebnih določbah ZST-1, in ob tem ocenilo, da bi bil za obravnavo take vloge pristojen prekrškovni organ. Vendar pa prekrškovni organ v zvezi s tem utemeljeno opozarja na spremenjeno ureditev odmerjanja sodne takse v postopku zaradi prekrška (ZP-1H), po kateri se o oprostitvi stroškov postopka (med njimi tudi sodne takse) odloča z odločbo ali sodbo, s katero je izrečena sankcija, oziroma z odločbo ali sklepom, s katerim je pravno sredstvo zavrnjeno ali zavrženo.[2] Kršiteljeva vloga se zato na določbe ZST-1 ne bi mogla opreti.[3]

8.Cilj kršiteljeve vloge je doseči odločitev o tem, ali v njej navedene okoliščine omogočajo oprostitev plačila stroškov postopka, ki so mu bili naloženi s sklepom o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Upoštevaje spremenjeno ureditev odločanja o stroških postopka o prekršku je kršiteljevo vlogo glede na njen namen (oprostitev plačila stroškov) mogoče podvreči vsebinski presoji le tako, da se jo šteje kot zahtevo za sodno varstvo, vloženo zoper odločbo o stroških postopka, ki je bila del sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo. Kršitelj v vlogi z dne 25. 11. 2013 namreč navaja okoliščine, ki so lahko upoštevne pri odločanju o stroških postopka,[4] prekrškovni organ pa jih (ker mu niso bile znane) pri odločanju ni upošteval. Po vsebini gre torej za navedbe, da je bilo dejansko stanje pri odločanju o stroških postopka ob izdaji sklepa o zavrženju zahteve za varstvo nepopolno ugotovljeno. Tako vlogo je po vsebini zato mogoče šteti edino kot zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prve zahteve za sodno varstvo, ki je bila vložena zoper plačilni nalog, pri čemer se s to zahtevo za sodno varstvo izpodbija le odločba o stroških postopka. O zahtevi za sodno varstvo pa je pristojno odločati sodišče. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o kršiteljevi vlogi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – v nadaljevanju ZKP), ki sicer pogoje in postopek odločanja o stroških ureja podobno kot ZP-1, tako pravno sredstvo pozna (četrti odstavek 95. člena ZKP).

[2]Glej tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1H, Poročevalec DZ z dne 20. 12. 2012, EPA 849-V; komentar k 29. členu, str. 47 in 48.

[3]Tudi sicer bi bilo za obravnavo take vloge pristojno sodišče (glej sklep Ustavnega sodišča št. P-10/14 z dne 3. 7. 2014).

[4]Glej peti odstavek 144. člena ZP-1, ki se smiselno uporablja tudi v hitrem postopku (drugi odstavek 58. člena ZP-1) in pri odločanju sodišča o zahtevi za sodno varstvo.