Jedro

Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrže.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi umaknjen, ker ga ni dopolnil tako, da bi zanj plačal sodno takso.

Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil ugovor z dne 16.04.2010 (list. št. 18), ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pravočasno pritožbo, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njegove pritožbe ter zahteva povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo.

Najprej je potrebno pojasniti, da je tudi pritožbeno sodišče dolžnikovo vlogo na list. št. 18 obravnavalo kot pritožbo. Pri tem je upoštevalo, da je dolžnikov ugovor pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži le pritožbo, razen če je v zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Pritožba ni dovoljena.

Pritožbo lahko vložijo osebe, na katere se izpodbijana sodna odločba (ali izpodbijani del sodne odločbe) nanaša, in njihovi zakoniti zastopniki ter pooblaščenci, če jim pooblastilo, izdano s strani upravičene osebe do pritožbe to dovoljuje.

Po temeljitem in skrbnem pregledu spisa v obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep po enem izmed svojih zakonitih zastopnikov, in sicer direktorju I.Č.. Namreč po podatkih iz poslovnega/sodnega registra je razvidno, da ima dolžnik kot pravna oseba poleg navedenega zakonitega zastopnika še zakonito zastopnico direktorico D.Ž., pri obeh pa je tudi navedeno skupno zastopanje, in sicer skupaj z drugim direktorjem.

Zakoniti zastopniki lahko pravno osebo zastopajo skupno ali posamično, pri čemer je vrsta zastopanja praviloma razvidna iz statuta oziroma družbene pogodbe. Če statut oziroma družbena pogodba v primeru več zakonitih zastopnikov ne določa, za kakšno vrsto zastopanja gre, se upoštevajo določila iz zakona, ki ureja vprašanje zastopanja v zvezi z določeno pravnoorganizacijsko obliko pravne osebe npr. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 glede družb. Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.

Glede na obrazloženo dolžnikova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in jo je bilo treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

Pri odločitvi v zvezi z dolžnikovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo, je pritožbeno sodišče upoštevalo drugi odstavek 163. člena ZPP , v skladu s katerim bi moral dolžnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, torej navesti opravljena dejanja in zneske, ki jih zahteva zanje, zato je bilo potrebno njegovo zahtevo zavrniti kot neutemeljeno že iz tega razloga.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.