Jedro

Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker je torej revizija dovoljena samo proti sodbi o glavnem zahtevku in se stranske terjatve ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti glavnega zahtevka, za pravico do revizije ni pomembno, če so se med pravdo morda natekle obresti v znesku, ki presega 1.000.000 SIT. Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je navedla tožeča stranka v reviziji.

Nedovoljeno revizijo je bilo zato treba zavreči (377. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je vtoževala plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, nastale ji v prometni nesreči 29.10.1990. Za nepremoženjsko škodo je zahtevala plačilo 100.000 SIT z obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, za premoženjsko škodo pa 413.912 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od škodnega dogodka, to je od 29.10.1990 dalje do plačila. Plačilo odškodnine je zahtevala od druge tožene stranke kot lastnice v prometni nesreči udeleženega vozila, ki se je zaletel v njeno vozilo, od tretje tožene stranke, ki ni pravilno vzdrževala ceste, in je zato zaradi poledice prišlo do naleta vozila ter od prve tožene stranke, s katero je imela druga tožena stranka sklenjeno pogodbo o obveznem zavarovanju vozila, tretja tožena stranka pa pogodbo o zavarovanju pred odgovornostjo. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko v celoti zavrnilo, ugodilo pa je zahtevku zoper prvo in tretjo toženo stranko, tako da je tožeči stranki v celoti prisodilo nepremoženjsko škodo 100.000 SIT skupaj z zahtevanimi obrestmi ter 388.042 SIT premoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje. Zavrnilo je preostalo zahtevano premoženjsko škodo v znesku 25.870 SIT in obresti od 413.912 SIT od 29.11.1990 do 27.8.2003. Pritožbi tožeče stranke zoper zavrnilni obrestni del prvostopenjske sodbe je pritožbeno sodišče delno ugodilo, tako da je toženima strankama naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od 21.10.2002 dalje, v preostalem delu pa je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je proti tej sodbi vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodbo, tako da pripadajo tožnici zakonske zamudne obresti od zneska 247.478 SIT od 6.8.1996 dalje do plačila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Postopek pred sodiščem prve stopnje se je v tej zadevi končal po 14.7.1999, torej po uveljavitvi novega ZPP (ZPP, Uradni list RS št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo). Zato je bilo treba po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP glede dovoljenosti revizije uporabiti določbe novega ZPP. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Merilo za ugotovitev vrednosti spornega predmeta določa 39. člen ZPP in sicer, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se torej šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo (v tu obravnavanem primeru že v postopku s pritožbo) sporna le še odločitev o obrestih. Le če so bile obresti osnovni oziroma edini razlog za začetek pravde, se štejejo kot glavni zahtevek. V obravnavanem primeru je vrednost glavnega zahtevka 513.912 SIT oziroma v revizijskem postopku 247.478 SIT glede na to, da so sporne obresti le od tega dela zahtevka.

Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi zato ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker je torej revizija dovoljena samo proti sodbi o glavnem zahtevku in se stranske terjatve ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti glavnega zahtevka, za pravico do revizije ni pomembno, če so se med pravdo morda natekle obresti v znesku, ki presega 1.000.000 SIT. Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je navedla tožeča stranka v reviziji.

Nedovoljeno revizijo je bilo zato treba zavreči (377. člen ZPP).