12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 3307/02 z dne 10. 2. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 97/20137 z dne 10. 10. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika (upnika v izvršilnem postopku) zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi izvršilnega predloga v delu, ki se je nanašal na izterjavo nadomestila osebnega dohodka od pravnomočnosti izvršilnega naslova do upnikove vrnitve na delo. Navedlo je, da pritožnik v pritožbi uveljavlja le razloge, s katerimi utemeljuje dopustnost izvršbe za izterjavo zneskov regresa, v tem delu pa je bil izvršilni predlog zavržen že s sklepom Višjega sodišča z dne 21. 2. 1997, v katerem je sodišče ugotovilo, da pravica do regresa v izvršilnem naslovu sploh ni zajeta.

2.Zoper sklep Višjega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi vztraja pri izvršbi za izterjavo zneskov regresa. Pravi, da se mu zdi odločitev sodišča zelo sporna in v nasprotju z odločitvijo, s katero mu je bila priznana pravica do izplačila osebnega dohodka z vsemi dodatki. Sklicuje se tudi na načela pravne države (2. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ni izkazal.

4.Pritožnik navaja, da ni bilo ugodeno njegovemu predlogu za izvršbo za izterjavo zneskov regresa. S temi navedbami utemeljuje nepravilnost izpodbijane odločitve. Za presojo takšnih očitkov Ustavno sodišče ni pristojno. Kolikor pa pritožnik s temi navedbami uveljavlja, da mu je bilo odklonjeno sodno varstvo (23. člen Ustave), pa sta mu sodišči pojasnili, da je bilo že s sklepom Višjega sodišča z dne 21. 2. 1997 ugotovljeno, da o pravici do regresa v izvršilnem naslovu ni bilo odločeno niti po temelju niti po višini. Ob takšnem stališču, v pravilnost katerega se Ustavno sodišče ne more spuščati, pa pravica do sodnega varstva pritožniku ni mogla biti kršena.

5.Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo presoja Ustavno sodišče le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, določba 2. člena Ustave pa teh ne ureja.

6.Ker torej z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger