Jedro

Če je bilo podjetje med ustanovitelji zadruge, zadruga ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma njihovih delov s seznama.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije z dne 18.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevek tožeče stranke, da kot zadružni upravičenec sodeluje pri lastninskem preoblikovanju podjetja ... po določbah 57. člena zakona o zadrugah. Tožena stranka je v postopku namreč ugotovila, da je med ustanovitelji tožeče stranke, ki je bila registrirana pri temeljnem sodišču, tudi podjetje ..., kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah, da bi tožeča stranka kot zadružni upravičenec lahko sodelovala pri lastninskem preoblikovanju podjetja, ki je njen sestavni del. V tožbi tožeča stranka navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje. Sprva je namreč res bilo predvideno, da bi član novoustanovljene zadruge, to je tožeče stranke, postalo tudi podjetje ..., vendar je to podjetje od svojega namena odstopilo že pred ustanovnim občnim zborom ravno zaradi omejitev, ki jih določa 57. člen zakona o zadrugah. Zato podjetje v članstvo v zadrugi ni pristopilo in niti ni podpisalo pristopne izjave. O tem dejstvu je tožeča stranka na obravnavi 25.1.1993, ko se je razpravljalo o zahtevi za lastninjenje ..., že seznanila toženo stranko, vendar je bilo to prepozno, saj ji je tožena stranka sporočila, da je že sprejela sklep, s katerim ji odreka pravico do lastninjenja. V pripravljalni vlogi z dne 15.11.1993 pa tožeča stranka v nasprotju z navedbami v tožbi še navaja, da ne soglaša z pravno razlago tožene stranke glede 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah, saj nikjer ni določeno, da podjetje s seznama po tem določilu ne sme biti član zadruge, ki naj bi lastninila to podjetje. Kljub temu pa še vedno vztraja pri tem, da podjetje ... ni član tožeče stranke, to pa je tudi dejstvo, ki bi ga morala tožena stranka v postopku nesporno ugotoviti. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi. Navaja, da je iz dokazov, ki jih je izvedla v postopku, razvidno, da je podjetje ... postalo član tožeče stranke, kar je razvidno iz govora direktorja na občnem zboru, na to dejstvo pa kažejo tudi drugi dokazi. Zato meni, da je njena odločitev pravilna in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Kot prvo mora sodišče ugotoviti, da je pravilna pravna razlaga zakonskih predpisov, ki jo je v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93 - ZZ) pod pogoji in na način, določenimi s tem zakonom v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, oziroma njihovih delov s seznama, ki je sestavni del tega zakona, sodelujejo kot zadružni upravičenci zadruge, ki jo ustanovijo, oziroma v katero se včlanijo fizične osebe, ki so od 1.1.1986 do 31.12.1990 neposredno ali po organizacijah poslovno sodelovale s podjetjem s seznama in niso članice organizacije iz prejšnje alinee, če ustanovitev zadruge priglasijo sodišču v 90 dneh. Ta zakonska določba je povsem jasna in iz lastinskega preoblikovanja izključuje zadruge, ki jih ustanovijo, oziroma v katere se vključijo, poleg fizičnih oseb, ki so od 1.1.1986 do 31.12.1990 neposredno ali po organizacijah poslovno sodelovale s podjetjem s seznama, tudi pravne osebe. Zato bi bila pravilna odločitev tožene stranke, da tožeča stranka ne more kot zadružni upravičenec sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja ... v primeru, če bi se ugotovilo, da je to podjetje tudi vključeno v zadrugo, to je v tožečo stranko.

Prav pa ima tožeča stranka, ko v tožbi smiselno zatrjuje, da tožena stranka v postopku v bistvenih točkah ni popolno ugotovila dejanskih okoliščin. Tožena stranka namreč ne bi smela v postopku ugotavljanja dejstev kot verodostojne vzeti samo fotokopije listin, za katere niti ni jasno, ali so bile kot take dejansko predložene registrskemu sodišču ali ne. Štampiljka enote temeljnega sodišča je namreč samo na prvi strani priloge, ki očitno tudi je originalna, ostale listine pa so neštempljane, poleg tega pa so še neoverjene fotokopije. Če tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožeče stranke ni povabila v postopek, bi morala zanjo bistvene točke dejanskih okoliščin sama pazljivo ugotavljati. Glede na to, ker je prav od vprašanja, kdo je ustanovitelj zadruge, odvisna tudi možnost sodelovanja v lastninskem preoblikovanju, bi moralo to dejstvo biti popolno ugotovljeno. Kdo je oziroma kdo ni ustanovitelj zadruge pa zanesljivo ni mogoče ugotavljati samo na podlagi zapisnika občnega zbora, ampak se to dejstvo ugotavlja predvsem preko pristojnega registrskega sodišča. Zato bo tožena stranka v ponovljenem postopku morala kot nesporno ugotoviti, ali je podjetje ... ustanovni član oziroma sploh član tožeče stranke in nato v skladu s to ugotovitvijo v zadevi ponovno odločiti.

Na podlagi navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločba nezakonita, ker ne temelji na v bistvenih točkah popolno ugotovljenih dejanskih okoliščinah. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).