Jedro

V primeru spora o višini solastnega deleža nepravdno sodišče postopek prekine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek za razdružitev solastnih nepremičnin prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi po tožbi nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, vloženi 23. 2. 2012 pri Okrožnem sodišču v Krškem.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, s stroškovno posledico. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, sklep je pomanjkljiv in se ga ne da preizkusiti. Ni zapisana pravna podlaga za prekinitev postopka, niti se sodišče ni opredelilo do predlagateljičine navedbe, da je bil postopek že prekinjen iz istega razloga. Mimo določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), in sicer v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena ZNP, ki jasno določa, da v primeru, če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ne sproži pravde, sodišče s postopkom nadaljuje, je sodišče prve stopnje ponovno prekinilo postopek. S tem, ko ob prekinitvi postopka 25. 1. 2011 nasprotni udeleženec ni vložil tožbe, je izgubil pravico do uveljavljanja ponovne prekinitve postopka, čeprav je, po več kot letu dni, vložil tožbo, s katero uveljavlja višji solastniški delež. Sodišče bi moralo nepravdni postopek nadaljevati in upoštevati podatke zemljiške knjige in spisa. Z nepotrebnim zavlačevanjem in prekinitvijo postopka je poleg pravne, ogrožena tudi dejanska varnost predlagateljice. Prav tako pa dolgotrajnost predmetnega nepravdnega postopka vpliva na nepremično premoženje, saj nihče ne upa vanj vlagati, niti za namen vzdrževanja in propada.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prekinitev postopka odredilo na podlagi drugega odstavka 118. člena ZNP. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo (4. točka obrazložitve), da je med udeležencema spor o višini solastnega deleža na nepremičnini, ki je predmet razdružitvenega postopka. Po trditvi nasprotnega udeleženca, ki je že vložil ustrezno tožbo, je njegov delež višji (½), kot je vknjižen v zemljiški knjigi (¼).

6. Sklep ima zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus in ni podana uveljavljena bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje ni odločalo o zadevi, o kateri je bilo že odločeno in tudi ni nepravilno upoštevalo določbe drugega odstavka 10. člena ZNP. Po določbi drugega odstavka 10. člena ZNP sodišče v primeru, da udeleženec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne sproži pravde, odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo, vendar že v nadaljnjem (tretjem odstavku) določa, da pravnomočnost odločbe v nepravdnem postopku, ni ovira za sprožitev pravde. Potemtakem je nedvomno dopustna tudi (ponovna) prekinitev postopka, če so podani zakonski pogoji kot v obravnavani zadevi. Sodišče torej ni odločalo v nasprotju z določbami ZNP in ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka.

7. Nasprotni udeleženec je, kot ugotavlja predlagateljica sama, tožbo, s katero zahteva višji solastni delež od vknjiženega v zemljiški knjigi, že vložil, kar nedvomno dokazuje, da je med njima spor o velikosti njunih deležev. V takem primeru mora sodišče, po izrecni določbi tretjega odstavka 118. člena ZPP prekiniti postopek in udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo. Na pravilnost odločitve ne vpliva dejstvo, ki ga kot odločilnega izpostavlja pritožnica, da tožnik ni vložil tožbe že v roku, ki ga je določilo sodišče, ko je 25. 1. 2011, zaradi spora o višini solastnega deleža, prekinilo postopek. Ker takrat nasprotni udeleženec tožbe ni vložil, je imelo nepravdno sodišče podlago za nadaljevanje postopka in to vse do takrat, ko je tožbo vložil in je z izpodbijanim sklepom pravilno prekinilo postopek. Podaljšanje predmetnega postopka in sklicevanje na propadanje nepremičnega premoženja, ki je predmet razdružitve (trditev, da si vanj ne upa nihče vlagati, niti za namen vzdrževanja), ni pravno upošteven razlog. Vprašanje vzdrževanja sporne nepremičnine lahko solastnika uredita tudi v nepravdnem postopku (postopek za ureditev razmerij med solastniki 112. člen do 117. člen ZNP).

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).