Jedro

Ker je predlagatelj po podatkih zemljiške knjige vknjižen kot lastnik hiše v BiH, kar pritožbeno ni sporno, je manj verjetna pravica nasprotne udeleženke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se nepravdni postopek zaradi delitve stvari v solastnini prekine, in v II. točki izreka nasprotno udeleženki napotilo na pravdo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper predlagatelja vloži tožbo na ugotovitev, da v obseg skupnega premoženja spada tudi hiša v Bosni in Hercegovini.

2.Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščenki iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano II. točko izreka sklepa ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izpostavlja, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do bistvenih trditev in predloženih listinskih dokazil, da je predlagatelj sicer res pridobil neodplačno del nepremičnega premoženja v BiH tekom trajanja zunajzakonske zveze, a da sta udeleženca tekom trajanja zunajzakonske zveze na parcelah s skupnim delom in skupnim denarnim vložkom povsem na novo zgradila stanovanjsko hišo ter garažo. Zato je upoštevaje določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) kot tudi sodno prakso (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 40/2017) jasno, da je vsled skupne gradnje nove hiše ter garaže nastala nova stvar, na kateri sta udeleženca nepravdnega postopka po zakonski domnevi solastnika oz. skupna lastnika nove hiše ter garaže. Tekom postopka je v podkrepitev svojih trditev sodišču tudi predložila obširne listinske dokaze (slike poteka gradnje nove hiše in garaže), iz katerih izhaja, da je na nepremičninah predlagatelja nastala nova stvar kot tudi dejstvo, da sta to novo stvar zgradila s skupnimi močmi. Vse to pa se je dogajalo tekom trajanja zunajzakonske zveze, torej ta nova stvar zapade pod zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja ter zakonsko domnevo glede deležev posameznega partnerja v zunajzakonski skupnosti na skupnem premoženju. Ker se sodišče glede izpostavljenih trditev in dokazov nasprotne udeleženke sploh ni opredelilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer drugi odstavek 9. člena ZNP-1. Sodišče bi moralo glede na trditve nasprotne udeleženke in z njene strani predložene listinske dokaze zaključiti, da je pravica predlagatelja do izvzetja premoženja v BiH manj verjetna v primerjavi z njeno pravico, da premoženje v BiH prestavlja skupno premoženje udeležencev postopka. Pravica nasprotne udeleženke namreč temelji na zakonski domnevi iz 65. člena Družinskega zakonika (DZ), saj je bilo premoženje v BiH (nova hiša in garaža) ustvarjeno tekom trajanja njune več kot 30 let trajajoče zunajzakonske zveze, kar vodi v zaključek, da stanovanjska hiša ter garaža sodi v skupno premoženje udeležencev tega postopka. Navaja, da je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice (nastanek skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev) v primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico enega izmed partnerjev bolj verjetna pravica. Priglasila je stroške pritožbe.

3.Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo vsebinsko nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po tretjem odstavku 155. člena ZNP-1 sodišče v postopku za delitev skupnega premoženja udeležence napoti na pravdo po 9. členu ZNP-1, če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Po prvem odstavku 9. člena sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

6.V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo nasprotno udeleženko, da v skupno premoženje spada tudi hiša v Bosni in Hercegovini. Pritožbeno sporno je, ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o tem, katerega od udeležencev postopka bo napotilo na pravdo.

7.Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prezrlo in da se ni opredelilo do trditev nasprotne udeleženke, da sta s predlagateljem s skupnim delom in skupnim denarjem zgradila hišo in garažo. Sodišče prve stopnje je v 2. in 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa te trditve nasprotne udeleženke najprej povzelo in se v nadaljevanju do njih tudi vsebinsko opredelilo. Pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni postopkovni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 zato ni utemeljen.

8.Sodišče druge stopnje se pridružuje presoji sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici nasprotne udeleženke v zvezi s hišo v BiH, glede katere je napotena na pravdo. Pravilno je presodilo, da so trditve predlagatelja, da je nepremičnino v BiH pridobil (deloma) z dedovanjem po pokojnem očetu, pravno relevantne. Po prvem odstavku 77. člena DZ je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Zato je tudi pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je pravica predlagatelja glede izvzetja tega premoženja verjetnejša. Ker je predlagatelj po podatkih zemljiške knjige vknjižen kot lastnik hiše v BiH, kar pritožbeno tudi ni sporno, je zato tudi iz tega razloga manj verjetna pravica nasprotne udeleženke, ki ni vknjižena kot lastnica nepremičnine v zemljiški knjigi. Ob tem je še dodati, da je pri napotitvi na pravdo zaradi spora o predmetu delitve upoštevno predvsem to, kateri izmed udeležencev ima večji interes za ugotovitev, da sodi določen predmet v skupno premoženje. Ker je predlagatelj vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik te nepremičnine, je tudi interes za ureditev pravnega razmerja na strani nasprotne udeleženke in in ne na strani predlagatelja.

9.Pritožba po vsem pojasnjenem ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 42. člen ZNP-1).

10.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Prim. npr. tudi sklep VSL I Cp 184/2016 z dne 10. 2. 2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 9/1, 155, 155/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.