- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 96/2007
ECLI:SI:VSRS:2007:I.R.96.2007 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženka je v obravnavani zadevi zaposlena kot strojepiska na sodišču, kjer teče pravda. Razlog utemeljuje prenos pristojnosti.
Izrek
Predlogu se ugodi ter se za odločanje določi Okrožno sodišče v B.
Obrazložitev
Tožeča stranka je na naroku predlagala izločitev "tega sodišča iz te zadeve". Razlog naj bi bil v tem, da toženka na tem sodišču dela ter da je že večkrat grozila, da pozna vse sodnike in vse odvetnike na tem sodišču in da ima "veze tukaj" in da zato ne bo dobil niti centa.
Okrožno sodišče v A. je zadevo predložilo v odločanje vrhovnemu sodišču kot predlog za delegacijo po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.; ZPP). Dodalo je, da je tožena stranka zaposlena na njihovem sodišču kot sodna zapisnikarica, kjer dela na civilnem oddelku tega sodišča, kar pomeni, da več ali manj piše pri vseh sodnikih na tem oddelku.
Predlog je utemeljen.
Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Toženka v obravnavani zadevi je zaposlena na civilnem oddelku tega sodišča kot sodna zapisnikarica. Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo vsakodnevne stike s tožnico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Ker uveljavljane okoliščine utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v B.