Jedro

Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja. Velja, kot je zapisana in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je navkljub ugovoru tožnice zmotno presodilo, da je krajevno pristojno za odločitev o sporu, čeprav je šlo za spor iz najemnega razmerja in je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 2. in 3. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v odločanje krajevno in stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 3.500,00 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi, v presežku za plačilo 14.500,00 EUR pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev o stroških postopka si je pridržalo po pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožuje tožnica, in sicer zoper zavrnilni del (2. točka izreka) in zoper stroškovno odločitev (3. točka izreka). Višjemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanemu delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne stvarno ter krajevno prisotnemu sodišču v ponovno sojenje.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Spor teče zaradi plačila najemnine in povračila škode za tožničine poslovne prostore v Portorožu, ki jih je imela toženka v najemu na podlagi najemne pogodbe za določen čas med 1. 1. 2020 in 31. 1. 2024. 6. Tožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje odklonilo odločanje o ugovoru krajevne nepristojnosti oziroma je nepravilno štelo, da je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je za odločanje v sporu izključno pristojno sodišče po legi nepremičnine, pristojnost sodišča po legi nepremičnine pa izhaja tudi iz 12. člena najemne pogodbe med strankama.

7. Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno ali krajevno pristojno.

8. O odločitvi glede krajevne pristojnosti sodišče prve stopnje ni izdalo posebnega sklepa niti ni o tem odločilo v izreku sodbe. Vendar je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je o ugovoru krajevne pristojnosti že pravnomočno odločeno s sklepom VSL II Ip 448/2022 z dne 11. 5. 2022 (13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Z navedenim sklepom je Višje sodišče zavrnilo tožničino (upničino) pritožbo zoper 2. točko sklepa VL 8820/2022, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) po razveljavitvi sklepa o izvršbi odločilo, da bo o zahtevku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnica je namreč v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine označila dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Piranu. Ker pa v predlogu ni dovolj natančno označila listine, ki bi naj vsebovala dogovor o pristojnosti, sodišče njenemu predlogu ni sledilo. V 9. točki obrazložitve sklepa II Ip 448/2022 je Višje sodišče zapisalo: "_Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem torej krajevno pristojno pravdno sodišče pravilno določilo po pravilnih o splošni krajevni pristojnosti. Višje sodišče pa še dodaja, da bo Okrožno sodišče v Ljubljani, kateremu bo zadeva odstopljena v odločanje, svojo pristojnost po uradni dolžnosti presojalo že v okviru predhodnega preizkusa tožbe oziroma njene dopolnitve, v kateri bo upnik lahko podal vse trditve in dokaze o temelju zahtevka in pravni naravi spornega razmerja z dolžnikom, ter se bo v tem okviru še vedno lahko izreklo za nepristojno._"

9. Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka je utemeljen. Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja.1 Velja, kot je zapisana, in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka.2

10. V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi najemom nepremičnine. Za takšne spore je po prvem odstavku 57. člena ZPP podana izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. To sicer ni Okrajno sodišče v Piranu, kot zmotno trdi pritožnica, ampak Okrožno sodišče v Kopru. V obravnavani zadevi gre namreč za gospodarski spor, saj sta obe stranki gospodarska subjekta (481. člen ZPP). Kriterij gospodarskega spora ima v takšnem primeru prednost pred pristojnostjo okrajnih sodišč za spore iz najemnih in zakupnih razmerij po 30. členu ZPP.3

11. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bilo o krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno s sklepom VL 8820/2022 v zvezi s sklepom VSL II Ip 448/2022 in svojo odločitev povzelo v sodbo. Pravnomočnost navedenega sklepa se namreč razteza le na vprašanje dogovorjene krajevne pristojnosti, ne pa izključne krajevne pristojnosti. Kot izhaja iz 8. točke obrazložitve sklepa VSL II Ip 448/2022, se navedbe o izključni pristojnosti niso presojale, iz 9. točke obrazložitve pa, da bo v nadaljevanju postopka sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, svojo pristojnost po uradni dolžnosti presojalo že v okviru predhodnega preizkusa tožbe oziroma njene dopolnitve, v kateri bo upnik lahko podal vse trditve in dokaze o temelju zahtevka in pravni naravi spornega razmerja z dolžnikom, ter se bo v tem okviru še vedno lahko izreklo za nepristojno. Po uradni dolžnosti se namreč lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo v primeru, da je drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP).

12. Tožnica je opozorila na izključno krajevno pristojnost sodišča po legi nepremičnine v dopolnitvi tožbe ter v prvi pripravljalni vlogi (kjer je ugovarjala tudi procesno kršitev) in uveljavljala procesno kršitev tudi na naroku za glavno obravnavo. S tem je zadostila zahtevi po takojšnjemu grajanju procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP. Višje sodišče dodaja, da pri tem ni bistven zmoten zaključek tožnice o pristojnosti Okrajnega sodišča v Piranu. V svojih vlogah je namreč navedla, da je izključno pristojno krajevno sodišče po legi nepremičnine, s čemer je dala dovolj podlage sodišču prve stopnje, da bi lahko prepoznalo utemeljenost njenega ugovora o izključni krajevni pristojnosti.

13. Ker je že zaradi navedenih razlogov pritožba tožnice utemeljena, se višje sodišče s preostalimi pritožbenimi navedbami ne more ukvarjati. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje navkljub ugovoru tožnice zmotno štelo, da je krajevno pristojno za sojenje v sporu. Takšne kršitve višje sodišče že po sami naravi ne more odpraviti samo, zaradi česar je sodbo potrebno razveljaviti.4 Pritožba je bila vložena le zoper zavrnilni del sodbe in stroškovno odločitev (2. in 3. točka izreka izpodbijane sodbe). Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker je uveljavljen pritožbeni razlog podan, je višje sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v izpodbijanemu delu. Po pravnomočnosti tega sklepa bo zato v tem obsegu v sporu sodilo Okrožno sodišče v Kopru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče (prvi odstavek 354. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2009, str. 266. 2 Prim. prav tam, str. 281-282. 3 VSRS sklep III R 15/2016. 4 Prav tam, str. 282; tako tudi VSRS Sklep Cp 17/2022.