Jedro

Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer utemeljeno vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, saj ta ni pravočasno odločil o njeni pritožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017, vendar pa nima več pravnega interesa, da vztraja pri tožbi zoper ta sklep, saj je bil z odločbo drugostopenjskega organa z dne 17. 10. 2017 odpravljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) dne 13. 2. 2017 vložila pisni predlog za izdajo sklepa o davčni izvršbi zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prvostopenjski organ je s sklepom opr. št. DT 499-1/2017-133 -04-730-22 z dne 15. 3. 2017 (v nadaljevanju sklep FURS z dne 15. 3. 2017) tožničin predlog zavrgel, ker ta ni bil vložen v elektronski obliki. Tožnica je zoper ta sklep dne 21. 3. 2017 vložila pritožbo. Ker Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) o pritožbi ni odločilo v roku 60 dni, ga je z vlogo z dne 22. 7. 2017 pozvala, naj to stori v roku sedmih dni, sicer bo sprožila upravni spor zaradi molka organa.

2. Tožnica je dne 1. 9. 2017 pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa, v kateri je navajala, da drugostopenjski organ, kljub njenemu pozivu, o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep prvostopenjskega organa, ni odločil. Sodišču je predlagala, naj drugostopenjskemu organu naloži, da izpodbijani sklep odpravi in dovoli predlagano izvršbo, povrne pa naj ji tudi stroške postopka.

3. Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki je sodišču posredovala upravne spise. Pojasnila je, da je med tekom upravnega spora z odločbo, št. DT 498-2-87/2017-3 z dne 17. 10. 2017 (v nadaljevanju odločba z dne 17. 10. 2017), odločila o pritožbi tožnice. Pritožbi je ugodila, sklep prvostopenjskega organa odpravila ter zadevo vrnila temu organu v ponovni postopek.

4. Sodišče je na podlagi 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnico seznanilo z odločitvijo, ki jo je sprejel drugostopenjski organ in jo pozvalo, da v roku 15 dni sodišču sporoči ali je z odločbo zadovoljna ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi ter ali jo razširja tudi na novi upravni akt. 5. Tožnica se je na poziv sodišča odzvala z vlogo z dne 13. 12. 2017. Navaja, da vztraja pri toženih navedbah ter tožbo razširja, saj je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku izdal nov sklep št. DT-49321-379/2017-7 -04-730-27 z dne 30. 10. 2017 (v nadaljevanju sklep FURS z dne 30. 10. 2017), s katerim je ponovno zavrgel njeno zahtevo za uvedbo izvršilnega postopka. Zahteva, da sodišče toženi stranki naloži, da ta sklep razveljavi ter dovoli predlagano izvršba. Povrne naj ji tudi nematerialno škodo v višini 5.000,00 EUR, prav tako tudi stroške postopka.

6. Tožena stranka na razširitev tožbe ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Sodišče je tožbo tožnice zavrglo.

8. Tožnica je tožbo vložila zaradi molka organa, saj drugostopenjski organ ni pravočasno odločil o njeni pritožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017, in to niti ne takrat, ko ga je pozvala, naj to stori v roku sedmih dni. Po tem, ko je tožnica že vložila tožbo, pa je drugostopenjski organ o njeni pritožbi odločil z odločbo z dne 17. 10. 2017. Pritožbi tožnice je ugodil, izpodbijani sklep z dne 15. 3. 2017 odpravil ter zadevo vrnil FURS v ponovni postopek. Skladno s tem je zato sodišče na podlagi 39. člena ZUS-1 tožnico pozvalo, naj sporoči ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu, oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni upravni akt. Tožnica je sodišču sporočila, da pri tožbi vztraja ter da jo je razširila še na sklep z dne 30. 10. 2017, s katerim je FURS v ponovljenem postopku odločil o njenem predlogu za izdajo sklepa o davčni izvršbi.

9. V zvezi s tožničinim predlogom za izdajo sklepa o davčni izvršbi z dne 13. 2. 2017 sta bila torej izdana dva sklepa: sklep FURS z dne 15. 3. 2017, zoper katerega je tožnica vložila pritožbo in tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa ter je bil z odločbo z dne 17. 10. 2017 odpravljen; ter nato po tem, ko je bila pozvana ali vztraja pri vloženi tožbi zaradi molka drugostopnega organa, še zoper sklep FURS z dne 30. 10. 2017. Sodišče ugotavlja, da tožnica za tožbo zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017 nima več pravnega interesa, medtem ko je razširjena tožba glede sklepa FURS z dne 30. 10. 2017 preuranjena.

10. Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te zanemarljive. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora namreč izkazati pravni interes, to je, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga ne bi mogel doseči brez tožbe, tak pravni interes pa mora obstajati ves čas postopka (primeroma enako Upravno sodišče RS v sklepih I U 1704/2015, I U 1113/2016, I U 288/2016, I U 83/2017 in drugi). Odločanje v upravnem sporu je odločanje o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj in s ciljem, da si v primeru uspeha tožnik ta pravni položaj izboljša. Če se torej ob vložitvi tožbe ali kasneje med postopkom ugotovi, da tožnik takega pravnega interesa ne izpolnjuje, sodišče tožbo zavrže. 11. Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer utemeljeno vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, saj ta ni pravočasno odločil o njeni pritožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017, vendar pa nima več pravnega interesa, da vztraja pri tožbi zoper ta sklep, saj je bil z odločbo drugostopenjskega organa z dne 17. 10. 2017 odpravljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Tožnica torej s tožbo v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo njeni zahtevi za odpravo sklepa FURS z dne 15. 3. 2017 ugodeno že v pritožbenem postopku in zato ne izkazuje pravnega interesa za nadaljevanje postopka po vloženi tožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017. 12. Tožnica je po zahtevi sodišča, naj se izjasni ali vztraja pri vloženi tožbi zaradi molka organa, tožbo razširila tako, da je izpodbijala še sklep FURS z dne 30. 10. 2017, s katerim je ta odločila o njenemu predlogu za izdajo sklepa o davčni izvršbi v ponovljenem postopku. Sodišče ugotavlja, da je tožba zoper ta sklep preuranjena in jo je zato treba zavreči. Sodišče namreč tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je tožnica vložila tožbo zoper sklep FURS z dne 30. 10. 2017, ne da bi zoper ta sklep vložila pritožbo, pa četudi je tako možnost imela in je bila na to v pravnem pouku sklepa tudi opozorjena. Razširjena tožba je torej preuranjena in zato niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo.

13. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 5. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožničino tožbo zavrglo, saj za tožbo zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017 tožnica nima več pravnega interesa, tožba zoper sklep FURS z dne 30. 10. 2017 pa je preuranjena.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25.člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.