Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prvem odstavku 153. člen ZASP mora kolektivna organizacija prihodek od svoje dejavnosti nameniti tudi za stroške poslovanja. Ena od dejavnosti pa je, kot rečeno, tudi odkrivanje kršilcev. Stroški, ki kolektivni organizaciji z izvajalnem te dejavnosti nastajajo, pa so njeni poslovni stroški.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Spor se je vodil zaradi plačila nadomestila za predvajanje fonogramov na prireditvah - koncertih M. K., D. Z. in I. K. 17. 2. 2017 in 31. 3. 2017, ki jih je organizirala tožena stranka.
2. Tožeča stranka je kolektivna organizacija, ki za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce uveljavlja denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov.
3. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo nadomestila prireditev v višini 1.059,89 EUR (povečano za 9,5 % DDV) v skladu s Skupnim sporazumom za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev ni ključnega pomena (v nadaljevanju Skupni sporazum/SS). Zahtevala je še 40,00 EUR za stroške izterjave v skladu z ZPreZP-1. 4. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru se je nadaljeval kot gospodarski spor. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo za predvajanje fonogramov za 858,37 EUR s pripadki in izvršilnih stroškov v višini 78,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Preostale zahtevke je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 303,17 EUR s pripadki (III. točka izreka).
5. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper zavrnilni del sodbe prvostopenjskega sodišča (II. točka izreka) in zoper odločitev o pravdnih stroških (III. točka izreka) zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Priglasila je pritožbene stroške.
6. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
7. Pritožba ni utemeljena.
Zahtevek za povrnitev stroškov preverjanja in obdelave podatkov, stroškov za nakup vstopnice ter kilometrine
8. Pritožba ni utemeljena, kolikor se nanaša na plačilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z iskanjem tožene stranke kot kršiteljem. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo med drugim zato, ker mora del svojih prihodkov, to je nadomestil, ki jih prejme od uporabnikov fonogramov, nameniti za pokrivanje stroškov poslovanja v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZASP.
9. Tožeča stranka v pritožbi sama navaja, da je po zakonu dolžna nadzorovati uporabo del iz repertoarja. Pritožbeno sodišče meni, da to pomeni tudi odkrivanje uporabe fonogramov brez plačila. Le kako naj tožeča stranka nadzoruje uporabo del iz repertoarja, k čemur jo zavezuje 5. točka prvega odstavka 146. člena ZASP, če ne tako, da izvaja terensko kontrolo. Res je, da je tožena stranka s tem, ko je priobčevala fonograme, ne da bi s tožečo stranko sklenila pogodbo in ji ni ničesar plačevala, kršila svoje obveznosti iz četrtega odstavka 159. člena ZASP. Vendar to ne zadošča niti za odškodninski zahtevek. Ta je izključen na podlagi prvega odstavka 153. člena ZASP. Po tem določilu mora kolektivna organizacija prihodek od svoje dejavnosti nameniti tudi za stroške poslovanja. Ena od dejavnosti pa je, kot rečeno, tudi odkrivanje kršilcev. Stroški, ki kolektivni organizaciji z izvajalnem te dejavnosti nastajajo, pa so njeni poslovni stroški.
10. Prav zato, da lahko kolektivne organizacije iz svojih prihodkov pokrivajo tudi zgoraj omenjene stroške, je bila v avtorskem pravu napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200 % nadomestila (tretji odstavek 168. člena ZASP).
Zahtevek za plačilo DDV
11. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v delu, ko na prisojeno nadomestilo za uporabo fonogramov ni prištelo DDV.
12. Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1 (Zakon o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 117/2006 s kasnejšimi spremembami), je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen. Isto izhaja tudi iz 13. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV (Ur. l. RS, št. 141/2006 s kasnejšimi spremembami). Povsem enak je pravni položaj, če tožeča stranka uveljavlja zahtevek kot zahtevek iz neupravičene obogatitve.
13. Tako odškodninske terjatve kot tudi terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1. Zahtevek po ZPreZP-1
14. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zavrnilo tudi zahtevek po ZPreZP-1. Tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je obravnavani zahtevek po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
15. Temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka na povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Tožeča stranka ni niti gospodarski subjekt (prvi odstavek 6. člena ZPreZP-1), niti javni organ (drugi odstavek 6. člena ZPreZP-1). Tožeča stranka ima pravno obliko zavoda. Zavod pa je prav vrsta pravne osebe, ki ne sme zasledovati ustvarjanja dobička. Njena pritožba je torej neutemeljena tudi še iz tega razloga.
Stroški prvostopenjskega postopka Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov.
Odločitev o pritožbi in pritožbeni stroški
16. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
17. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).