3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 793/2005 z dne 16. 3. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. P 150/2003 z dne 24. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v sporu zaradi motenja posesti ugotovilo, da je pritožnica (v pravdi toženka) motila tožeči stranki v posesti parkirišča na zemljišču parc. št. 724/6 k. o. V. V. Naložilo ji je, da na zahodnem delu navedene parcele v dolžini približno 12 metrov in širine približno 5 metrov odstrani šest železnih količkov in dve verigi, s katerimi so količki med seboj povezani, ter omogoči tožnikoma neovirano uporabo parkirišča. Prepovedalo ji je tudi bodoča motilna dejanja. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica zatrjuje, da je na podlagi darilne pogodbe iz leta 1999 lastnica parc. št. 724/6 k. o. V. V., na kateri leži sporno tlakovano parkirišče. Navaja, da je bilo sporno parkirišče zgrajeno za potrebe stanovalcev stanovanjskih hiš na naslovu U. 15 in U. 15a, vendar ga zlasti v popoldanskem in večernem času zasedajo obiskovalci športnih dejavnosti, ki se odvijajo v in ob hotelu. Pritožnica prvemu tožniku v tem sporu odreka aktivno legitimacijo. Nasprotuje ugotovitvi sodišč, da tožnika izvršujeta dejansko oblast nad spornim parkiriščem preko gostov hotela. Po njenem mnenju tožnika za varstvo posredne posesti sploh nimata pravnega naslova, ker je najemna pogodba za hotel med prvo tožečo stranko in njeno materjo že prenehala. Navaja, da iz najemne pogodbe izhaja, da se sklepa pogodba za določen čas, in sicer dokler najemnik ne bo odplačal posojila; med strankami pa naj ne bi bilo sporno, da je posojilo odplačano. Pritožnica nasprotuje stališču Višjega sodišča, da prva tožeča stranka nepremičnino še vedno uporablja na podlagi navedene najemne pogodbe, ker stranki najemne pogodbe še nista vzpostavili novega pogodbenega razmerja. Navedeno stališče je po mnenju pritožnice nezakonito in posega v njeno pravico do zasebne lastnine, saj meni, da pogodbenika najemne pogodbe glede parc. št. 724/6 k. o. V. V. ne moreta več vzpostaviti novega pogodbenega razmerja, ker navedena parcela ni več v lasti najemodajalke. Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 25. in 33. člena Ustave.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Obveznost, ki jo pritožnici nalaga sodišče (odstranitev šestih železnih količkov in dveh verig, s katerima so količki med seboj povezani), standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Čeprav so možni primeri, ko tudi odločitev v sporu zaradi motenja posesti lahko pomeni poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo dejanske oblasti nad stvarjo. Odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Po oceni Ustavnega sodišča ne gre za zadevo, ki bi za pritožnico lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan