Jedro

Ta z novelo ZPP-E spremenjeni drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti – delovno sodišče. Sprememba je bila ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka pred sodiščem prve stopnje, da ne prihaja do nepotrebnega izvajanja dokazov in nepotrebnih stroškov. Sodišča so si med seboj enakovredna. Če stranka stvarne pristojnosti pravočasno ne graja, pride do ustalitve pristojnosti, tudi če gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega (npr. delovnega) ali okrožnega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z uvodu navedenim sklepom izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa bo zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju (II. točka izreka). Iz navedb in dokazov strank je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke nanaša na ugotovitev terjatve iz naslova plače, regresa, škode zaradi nižjega porodniškega nadomestila, odpravnine in letne nagrade. Terjatve zahteva kot nekdanja poslovodja – direktorica tožene stranke, te utemeljuje na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2014 in aneksa št. 1 k pogodbi z dne 31. 3. 2014. Odločanje o pravicah tožeče stranke, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, je v pristojnosti Delovnega sodišča. Za odločanje o sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom in se nanašajo na ugotovitev obstoja terjatev, ki imajo delovnopravni temelj, je pristojno specializirano Delovno sodišče. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je zaradi ustalitve pristojnosti za odločanje v sporu stvarno pristojno naslovno sodišče. Tožena stranka ne v odgovoru na tožbo ne pred njegovo vložitvijo ni podala ugovora stvarne pristojnosti. Prav tako se sodišče ni izreklo za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, kar izhaja iz dejstva, da je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki. Prav tako je razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Da se sodišče zaradi zamude roka ne more več izreči za stvarno nepristojno, izhaja iz sklepa VS RS VIII R 12/2019. 3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima terjatev tožeče stranke delovnopravni temelj oziroma naravo (4. točka obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Tožena stranka utemeljeno navaja dejanske okoliščine ustalitve pristojnosti: da se sodišče prve stopnje ni izreklo za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, da tožena stranka ni podala ugovora stvarne nepristojnosti v odgovoru na tožbo in da je sodišče prve stopnje razpisalo pripravljalni narok ter prvi narok, katera je preklicalo skupaj z izpodbijanim sklepom.

6. Drugi odstavek 19. člena ZPP določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ta z novelo ZPP-E spremenjeni drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti – delovno sodišče. Sprememba je bila ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka pred sodiščem prve stopnje, da ne prihaja do nepotrebnega izvajanja dokazov in nepotrebnih stroškov. Sodišča so si med seboj enakovredna. Če stranka stvarne pristojnosti pravočasno ne graja, pride do ustalitve pristojnosti, tudi če gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega (npr. delovnega) ali okrožnega sodišča1. Tožena stranka utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ta je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ni moglo odpraviti ugotovljene kršitve, zato je ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

7. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje ponovno razpiše glavno obravnavo in izvede postopek, upoštevaje vse procesne posebnosti delovnopravnega spora, na katere je opozorilo že samo (senat, preiskovalno načelo; 5. točka obrazložitve sklepa).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Predlog ZPP-E, EVA: 2013-2030-0093, prva obravnava, str. 130, 131; A. Ekart in drugi, ZPP z novelo ZPP-E, uvodna pojasnila, Ius Software, GV Založba Ljubljana 2017, stran 25, 26; sklep VSL I Cpg 417/2020.