Up-34/97

15.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe S. I. iz V., ki ga zastopa M. N., odvetnica v C. na seji dne 15. junija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, št. Ks 16/97 z dne 17.1.1997 v zvezi s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju št. I Kpd 19/97 z dne 15.1. 1997 in zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Kp 44/97 z dne 17.2.1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 47/97 z dne 11.2.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev določb 19. in 20. člena Ustave. Meni, da odreditev pripora ni bila neogibno potrebna za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

Navaja, da je bil pripor zoper pritožnika odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti, ker je sodišče ocenilo, da obstaja nevarnost, da bo pritožnik zaradi svoje zasvojenosti z mamili ponavljal kazniva dejanja in s tem pridobival finančna sredstva za nakup mamil. Pritožnik meni, da niso več podane okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, ker je v Zaporih Celje pričel z metadonsko terapijo in ne čuti nobene potrebe po jemanju mamil ter je pripravljen s terapijo nadaljevati tudi na prostosti pri ustrezni zdravstveni ustanovi. Predlaga, da Ustavno sodišče pripor odpravi.

2.V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 25. 2. 1997 je pritožnik razširil ustavno pritožbo še na sklep Višjega sodišča v Celju, s katerim sta bili pritožbi pritožnika in njegove zagovornice zoper sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju po vložitvi obtožnice zavrnjeni kot neutemeljeni. V vlogi se pritožnik sklicuje na razloge, navedene v ustavni pritožbi z dne 23.1.1997. Poudarja, da je času pripora preživel abstinenčno krizo in popolnoma prenehal jemati mamila, kar pomeni, da so se okoliščine, ki so narekovale pripor toliko spremenile, da pripor ni več utemeljen.

3.Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom št. I Kpd 19/97 z dne 15.1.1997 odredil pripor zoper pritožnika zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 213. člena Kazenskega zakona iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Iz obrazložitve sklepa o priporu je razvidno, da utemeljenost suma, da je pritožnik storil kaznivo dejanje, izhaja iz njegovega priznanja. Pritožnik naj bi storil kaznivo dejanje, da bi prišel do sredstev za nakup mamila - heroina, od katerega je odvisen že dve leti. Preiskovalni sodnik je kot posebni okoliščini, ki kažeta na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, upošteval pritožnikovo odvisnost od mamil in dejstvo, da bi pritožnik zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ponovno izvrševal kazniva dejanja. 3. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom št. Ks 16/97 z dne 17.1.1997 pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je na podlagi gradiva v spisu in pritožnikovega zagovora podan utemeljen sum, da je pritožnik storil očitano kaznivo dejanje, in da kratek čas izvajajoča se metadonska terapija in pritožnikova želja po zdravljenju, še ne pomenita, da ni več podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Senat poudarja, da zoper pritožnika tečejo številni odprti postopki v pretežni meri zaradi kaznivih dejanj premoženjske narave.

4.S sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 47/97 z dne 11.2.1997 je bil pripor zoper pritožnika po vloženi obtožnici št. Kt 100/97 podaljšan iz istega pripornega razloga. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bil pripor zoper pritožnika podaljšan, ker je zunajobravnavni senat presodil, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora, niso v ničemer spremenile.

5.Višje sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbi obdolženega S. I. in njegove zagovornice zoper sklep o podaljšanju pripora, ker tudi po presoji pritožbenega sodišča še obstoji priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Pritožbeno sodišče je svojo presojo utemeljilo z ugotovitvami izvedenca dr. V. v izvedenskem poročilu z dne 2.2.1997, da se bo pritožnik lahko rešil odvisnosti le z dolgotrajnim zdravljenjem. Zato pritožbeno sodišče potrjuje ugotovitve prvostopnega sodišča, da se okoliščine, ki so narekovale podaljšanje pripora, niso bistveno spremenile, in da obstaja resna nevarnost, da bi pritožnik na prostosti ponovno začel jemati mamila in izvrševati kazniva dejanja z namenom pridobitve denarja za nakup mamil.

6.Po pregledu izpodbijanih sklepov Ustavno sodišče ugotavlja, da so sodišča pri odreditvi in podaljšanju pripora zoper pritožnika ravnala v skladu z zakonskim in ustavnimi določbami ter tudi s stališči Ustavnega sodišča, ki jih je sprejelo v svoji odločbi št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996 (Uradni list RS, št. 16/96). Sklep, da še vedno obstaja realna nevarnost, da bi pritožnik na prostosti ponavljal kazniva dejanja, so sodišča neredila na podlagi konkretnih okoliščin, kot so njegova daljčasa trajajoča zasvojenost z mamili, nezaposlenost in večje število uvedenih preiskav zaradi utemeljenega suma storitve premoženjskih kaznivih dejanj. Ustavno sodišče še poudarja kot dodatno okoliščino, da je bil zoper pritožnika odrejen pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa, ki pomeni za ljudi izredno visoko stopnjo ogrožanja. Ustavno sodišče je glede nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi se lahko hudo ogroža varnost ljudi - njihovo telesna integriteta, sprejelo stališče, da zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena (sklep Ustavnega sodišča št. Up-205/96 z dne 9.4.1996).

7.Pritožnikovo enomesečno zdravljenje v priporu (od dneva pripora dne 15.1.1997 do dneva odločanja o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora 17.2.1997) tudi po mnenju Ustavnega sodišča ne more predstavljati tiste spremenjene okoliščine, ki bi narekovala odpravo pripora. Višje sodišče v Celju je ob zavrnitvi pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora v izpodbijanem sklepu argumentirano obrazložilo, zakaj se zaradi pričetega zdravljenja pritožnikove odvisnosti od mamil pripor ne more odpraviti. Svojo ugotovitev je oprlo na mnenje izvedenca psihiatra, da se bo pritožnik lahko rešil svoje odvisnosti od mamil šele z dolgotrajnim zdravljenjem in z izolacijo iz prejšnjega okolja.

8.Ker je iz izpodbijanih sklepov razvidno, da pritožniku niso bile kršene zatrjevane ustavne pravice, senat Ustavnega sodišče ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Miroslava Geč - Korošec in dr. Peter Jambrek.

Predsednik senata:

dr. Boštjan M. Zupančič