Jedro

Dolžnik zmotno meni, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, ker v njem sodišče ni navedlo, da je ugovoru upravitelja ugodilo. Ugoditev ugovoru je prav v izrečenima ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki ju izrek vsebuje in je zato jasen. Izrecna dodatna navedba v izreku sklepa, da se ugovoru ugodi, je odveč in je tudi zakon ne nalaga (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti tovrstni kršitvi v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljeni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stranka, ki želi uveljavljati takšno kršitev, mora v pritožbi določno označiti, na katere dokazne predloge se nanaša, in tudi pojasniti, da in zakaj bi bila izvedba vsakega takšnega dokaza relevantna za zadevo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (p. d. 70).

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ki primarno predlaga njegovo spremembo v smeri zavrnitve upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Na pritožbo dolžnika je odgovoril upravitelj, ki se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo ugovoru upravitelja, da je dolžnik kršil obveznosti glede poročila o stanju premoženja (384. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) in zlorabil pravico do odpusta (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Ugotovilo je, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti podal nepopolno izjavo o svojem premoženju, saj ni razkril, da ima terjatev zoper tretjo osebo iz naslova posojila (v višini 108.000,00 EUR), ki mu je bila takrat že znana. Sredstva za to posojilo je dobro leto pred začetkom stečajnega postopka pridobil od družbe A., d. o. o. (katere družbenik in direktor je bil), in sicer z dvigi gotovine in prenakazili z računa te družbe, zato bi ji moral ta sredstva (posojilo) vrniti. Poleg teh sredstev je dolžnik isti osebi posodil tudi svoja denarna sredstva, vračila pa ni zagotovil.

6.Dolžnik zmotno meni, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, ker v njem sodišče ni navedlo, da je ugovoru upravitelja ugodilo. Ugoditev ugovoru je prav v izrečenima ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki ju izrek vsebuje in je zato jasen. Izrecna dodatna navedba v izreku sklepa, da se ugovoru ugodi, je odveč in je tudi zakon ne nalaga (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Prav tako ne drži, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni razumljiva zato, ker se sklicuje na dva sklepa o izvršbi, ki nista pojasnjena. Sodišče prve stopnje ju je omenilo le med naštevanjem dokazov v povzetku dokaznega sklepa, odločilne ugotovitve in zaključke pa je oprlo na druge izvedene dokaze, ki jih je določno označilo in tudi (korektno) povzelo njihovo vsebino. Izpodbijani sklep je zato mogoče preizkusiti. S tem, ko je sodišče prve stopnje dokaz izvedlo, nato pa ga ni dokazno ocenilo, je konkludentno izrazilo svoje stališče, da ta dokaz za dolžnika nima dokazne vrednosti (glej sodbo VS RS II Ips 477/2003 z dne 10. 6. 2004). Dolžnik tudi ne navaja, da bi mu kak sklep o izvršbi koristil in zakaj. V odgovoru na ugovor proti odpustu obveznosti je sicer predložil sklep VL 24986/2023 z dne 4. 4. 2023 (o dovolitvi izvršbe A., d. o. o., zoper B. B., s. p., zaradi izterjave 59.931,26 EUR), ki pa se po njegovih lastnih pritožbenih navedbah nanaša na več računov za različne zneske, ki jih je izdal za prevoze v zvezi z lokalom C., in sicer zato, ker ga je D. D. prepričala, da mu bo na ta način vrnila 60.000,00 EUR od prejetega denarja. Zatrjevana vsebina obravnavane listine torej ne bi mogla privesti do zaključka, ki bi dolžniku koristil, temveč kvečjemu utrjuje ugotovitve o njegovem razpolaganju z denarjem, ki utemeljujejo izpodbijano odločitev.

7.Dolžnik neuspešno opozarja, da številni predlagani dokazi niso bili izvedeni. Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti tovrstni kršitvi v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljeni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stranka, ki želi uveljavljati takšno kršitev, mora v pritožbi določno označiti, na katere dokazne predloge se nanaša, in tudi pojasniti, da in zakaj bi bila izvedba vsakega takšnega dokaza relevantna za zadevo. Temu bremenu dolžnik ni zadostil, saj je v pretežni meri le ponovil trditve in dokazne predloge, ki jih je podal sodišču prve stopnje, pri čemer za nobenega ni pojasnil, zakaj bi bil pomemben z vidika pravne podlage izpodbijanega sklepa. Iz pritožbe je razbrati, da jih je podal v kontekstu zatrjevanih napak v postopku stečaja nad A., d. o. o., kar pa ne more vplivati na odločanje o odpustu obveznosti v konkretni zadevi, kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Poleg tega dolžnik v pritožbi sam priznava, da je bila v tem postopku priznana terjatev A., d. o. o., zoper njega iz naslova posojenih sredstev. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o tem (p. d. 59) izdan in je tudi postal pravnomočen še pred izvedbo naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem je bil dolžnik zaslišan.

8.Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je dolžnik kratek čas pred stečajem razpolagal z denarnimi sredstvi (svojimi in od družbe A., d. o. o.), ki jih je posodil naprej tretji osebi in ni zagotovil, da bi jih ta vrnila. Te ugotovitve je sodišče oprlo na prijavo terjatve A., d. o. o. (ki je od dolžnika zahtevala vračilo neutemeljeno dvignjenih 108.000,00 EUR), dolžnikovo elektronsko sporočilo upravitelju z dne 25. 6. 2024 (da so bila omenjena sredstva porabljena za posojilo, ki ni bilo vrnjeno), dolžnikov opis premoženja (v katerem ni pravkar navedene terjatve za vračilo posojila) ter njegovo izpovedbo (da je D. D. posodil svoj denar in denar podjetja, vse skupaj 160.000,00 EUR). Dodalo je, da je dolžnik kot dokazilo o tem posojilu (v skupni višini 160.000,00 EUR) predložil le nečitljivo fotografijo na roko zapisanega dokumenta, ki ga je po njegovih navedbah posojilojemalka uničila.

9.Povzetih dejanskih ugotovitev dolžnik ne uspe omajati. Iz pritožbe ni mogoče zanesljivo razbrati, katerim ugotovitvam pravzaprav nasprotuje. Nejasno se opredeljuje predvsem glede denarnih sredstev, ki jih je izročil D. D. Zanj očitno ni sporno, da so bila to (vsaj v delu) sredstva A., d. o. o., pri čemer mestoma navaja, da jih je od te družbe pridobil kot posojilo (npr. drugi odstavek na str. 2 in tretji odstavek na str. 4 pritožbe), spet drugje pa zanika prejem posojila (drugi odstavek na str. 5 pritožbe) oziroma trdi, da ni podpisal posojilne pogodbe (nadaljevanje tretjega odstavka na str. 4 pritožbe). Poleg tega po eni strani opisuje, da je bilo vseh 160.000,00 EUR, ki jih je izročil D. D., njegov denar (dediščina po očetu), ki ga slednja dolguje njemu (četrta odstavka na str. 4 in 6 pritožbe), po drugi strani pa, da so bila to denarna sredstva A., d. o. o., ki naj bi jih D. D. oziroma njena mati B. B. prejela kot posojilo in naj bi jih zato dolgovala tej družbi (prvi in tretji odstavek na str. 3 pritožbe). Iz pritožbe je ne nazadnje povzeti, da je dolžnik D. D. izročil ves svoj denar in da ji je vsa denarna sredstva posodila tudi A., d. o. o.

10.Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan tudi ne glede na pravkar navedene razloge. Sodišče prve stopnje je dejanske ugotovitve črpalo iz korektno povzetih dokazov, ki jih tudi utemeljujejo, dolžnik pa se s temi razlogi izpodbijanega sklepa ni soočil in ni konkretno navedel, zakaj bi morala dokazna ocena pripeljati do drugačnih ugotovitev. Pritožba v tem delu je le prepis njegovih trditev pred sodiščem prve stopnje. Dolžnik tudi neuspešno navaja, da mu je upravitelj v ugovoru napačno očital razsipno in razkošno življenje pred stečajem, saj spregleda, da takšne vsebine ne ugovor ne izpodbijani sklep nimata. Le kot dodatni razlog neutemeljenosti tu obravnavanih očitkov velja spomniti na že omenjeno okoliščino, da je bila v tem postopku osebnega stečaja upnici A., d. o. o., pravnomočno priznana terjatev iz naslova dolžnikovega prevzema denarnih sredstev te družbe.

11.Dolžnik je vse do pritožbe trdil (in tudi izpovedal), da je obravnavani denar D. D. posodil. Lastno verzijo dogodkov je v pritožbi spremenil z navedbami, da ji je denar izročal (v gotovini brez kakršnekoli pogodbe ali potrdila) zato, da bi zbrala denar za nakup skupne hiše, prej pa je o posojilu govoril zato, ker je laik. Dolžnik s takšnimi trditvami o drugačni naravi posla ne more uspeti že zato, ker so nedopustna novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dolžnika že ves čas postopka zastopa odvetnik, posojilo pa tudi sicer povsem ustreza njegovim dosedanjim trditvam, da je D. D. denar izročil z namenom, da bo (ona) zgradila prestižno gostilno oziroma restavracijo in da mu je tudi obljubljala vračilo denarja. Nove trditve dolžnika poleg tega niso sklepčne, saj ne vplivajo na očitek nepopolne izjave o njegovem premoženjskem stanju. Dolžnik namreč ves čas (tudi v pritožbi) trdi, da je njegova zveza s D. D. razpadla. Ker takšne trditve utemeljujejo neuresničeno podlago skupnih vlaganj, bi lahko izročeni denar zahteval nazaj tudi, če ji ga je izročil zaradi nakupa skupne hiše (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). To pomeni, da bi moral terjatev za vračilo tega denarja v vsakem primeru omeniti v seznamu premoženja. Te obveznosti že po naravi stvari ni mogel izpolniti zgolj z navedbo poslovnega deleža A., d. o. o.

12.Očitka nepopolne izjave o svojem premoženju, na katerem samostojno temelji izpodbijani sklep, dolžnik glede na navedene razloge ni uspel izpodbiti. Dobro leto pred začetkom osebnega stečaja nad njim je razpolagal z denarnimi sredstvi preko 100.000,00 EUR, ki jih je (s prenakazili in dvigi gotovine) vzel z računa A., d. o. o., in jih nato izročil D. D., ta pa mu jih ni vrnila. To pomeni, da je imel v času vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti zoper njo denarno terjatev za vračilo teh sredstev, ki bi jo moral navesti v seznamu njegovega premoženja (384. člen ZFPPIPP). Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga ravnalo pravilno, ko je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

13.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14.Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 384, 406, 406/1, 406/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 350, 350/1, 350/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.