Jedro

Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti predlagateljici stanovanje na naslovu P. v izključno uporabo. Hkrati se mu prepoveduje vstopiti v omenjeno stanovanje, zadrževanje in približevanje stanovanju, vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico in navezovati z njo stike na kakršenkoli način ter objavljanje njenih osebnih podatkov, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo nanjo. Odločilo je še, da se nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve kateregakoli od izrečenih ukrepov izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo ukrepov zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da naj bi predlagateljica dokazala zatrjevana dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti. Navaja, da ima predlagateljica zmožnost manipuliranja, da so njene navedbe neresnične in se sprašuje, kako je lahko, glede na njeno izpoved, z njim živela v skupnosti več kot trideset let. Nad predlagateljico v vseh teh letih ni niti dvignil roke in nasprotne očitke zavrača. Predlagateljica je tista, ki večkrat tedensko posega po alkoholu, kar počne doma, naskrivaj in za zaprtimi vrati in je ljudje v takšni luči ne poznajo. Predlagateljica je izkoristila sistem in sebe naredila za žrtev. Med njim in predlagateljico se večkrat na teden vname besedni prepir, ki ga verjetno slišijo tudi sosedi, za kar pa ne more nositi izključne odgovornosti, saj je predlagateljica tista, ki cele dneve poseda in se intenzivno vdaja alkoholnim in nikotinskim razvadam. Razlog za njeno prijavo je v okoliščini, da se namerava preseliti v B. in prodati stanovanje. Ker ji on pri tem predstavlja oviro, ga je prijavila policiji in odšla na CSD s svojo izmišljeno zgodbo, česar pa ne more dokazati. Če bi bil njegov karakter zares tako nepredvidljiv, nevaren in eksploziven, bi bil stalen gost represivnih državnih institucij, o tem pa bi bila seznanjena njegova ožja in širša lokalna okolica. Pristojni bi morali najprej poiskati vzroke za predlagateljičino prijavo v njeni zlorabi alkohola. Bile so mu kršene temeljne ustavne in procesne pravice, saj ni mogel aktivno sodelovati v postopku s pomočjo odvetnika. Izrečeni ukrepi so neživljenjski in nesorazmerni in se sprašuje kako bo sedaj prišel do svojih stvari v stanovanju. Meni, da še vedno obstaja pot dobre volje, ki bi lahko zdajšnje nevzdržno stanje spremenila na tisto, ko sta s predlagateljico bivala v harmoniji in toplih medčloveških odnosih.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da je bila njena izpoved na sodišču resnična, da se je nasprotnega udeleženca bala, ker ji je grozil s smrtjo in bil večkrat fizično nasilen, da se ga boji tudi sedaj in zato biva v varni hiši. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Usmerjen je v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Eden od ukrepov varstva pred družinskim nasiljem je tudi prepustitev stanovanja v skupni uporabi žrtvi.

6. Iz dejanske podlage izpodbijane odločitve izhaja, da je predlagateljica žrtev fizičnega in psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca. Prvostopenjsko sodišče je sledilo prepričljivi predlagateljičini izpovedi, da je nasprotni udeleženec zoper njo večkrat uporabil fizično silo, ji grozil in jo poniževal. Zoper nasprotnega udeleženca je zaradi fizičnega nasilja 21. 12. 2018 vložila kazensko ovadbo, nato pa se je zatekla po pomoč na Center za socialno delo X (CSD). Iz zapisa multidisciplinarnega tima pri CSD z dne 28. 12. 2018 izhaja, da je predlagateljica v stiski, ker je podala prijavo zoper nasprotnega udeleženca in da se boji posledic, ker verjame, da je sposoben uresničiti svoje grožnje, ko bo izvedel za prijavo. Omenjeni multidisciplinarni tim je pri predlagateljici ugotovil visoko stopnjo ogroženosti s strani nasprotnega udeleženca. Navedene okoliščine, ob hkratni ugotovitvi, da se je morala predlagateljica, kljub temu, da je edina lastnica stanovanja na P., nastaniti v varni hiši, izkazujejo, da je dokazna moč predlagateljičinih trditev večja od neprepričljive izpovedi nasprotnega udeleženca, v kateri je zanikal fizično nasilje do predlagateljice. V svoji izpovedi pa ni zanikal zlorabe alkohola. Navedel je, da včasih, in sicer približno enkrat na teden spije preveč. Navedel je, "da bi ga takrat morala predlagateljica pustiti pri miru, pa bi bilo vse dobro, ona pa je vanj drezala, ga spraševala, kje je bil in potem sta se prerekala". Trditve nasprotnega udeleženca v pritožbi, da ima težave z alkoholom predlagateljica in da je ona tista, ki ga vsakodnevno maltretira, psihično izčrpava in proti njegovi volji nadleguje, predstavljajo pritožbeno novoto, ki ne more biti upoštevna, saj nasprotni udeleženec ni navedel opravičljivih razlogov, da teh trditev ni postavil že v prvostopenjskem postopku (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi zanika nasilje tudi s trditvijo, da bi se nasilje pokazalo že prej, če bi bil zares tako nepredvidljiv v svojem alkoholnem stanju in da bi bila z njim seznanjena ožja in širša lokalna okolica in družinski člani. Navedene okoliščine same po sebi ne kažejo na odsotnost nasilja. Raziskave namreč izkazujejo, da žrtev nasilja pomoč poišče šele po več letih zlorabljanja,2 predlagateljica pa je tudi prepričljivo pojasnila, da se o nasilnih dogodkih, ki jih je doživljala z nasprotnim udeležencem, ni zaupala nikomur, niti hčerki, ki živi v N., niti psihiatrinji, pri kateri se je zdravila od leta 2015 dalje zaradi težav, ki izvirajo iz odnosa z nasprotnim udeležencem.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, s katerim meri na neenako obravnavo v postopku, ker naj bi bil že vnaprej določen za agresivnega in nevarnega posameznika, ki maltretira svojo partnerko, ker ni mogel aktivno sodelovati v postopku s pomočjo odvetnika in se braniti na dostojen način. Takšnih očitkov nasprotni udeleženec ne konkretizira. Tako ne navede okoliščin, ki bi kazale na njegov podrejeni procesni položaj, niti okoliščin zaradi katerih ne bi mogel za zastopanje pooblastiti odvetnika. Iz izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč s prošnjo, ki pa je bila nepopolna. Prav tako ni navedel, da naj bi pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zaprosil za prednostno obravnavanje njegove prošnje, kar bi bilo potrebno glede na to, da so postopki po ZPND nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND).

9. Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici3, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov. Iz navedb udeležencev na naroku za glavno obravnavo 6. 2. 2019 izhaja, da se predlagateljica nahaja v varni hiši, nasprotni udeleženec pa v omenjenem stanovanju. Ta se zato neutemeljeno v pritožbi sprašuje, kako bo ob izrečenem ukrepu prišel do svojih stvari v stanovanju. Glede na to, da je stanovanje uporabljal samo zaradi dovoljenja predlagateljice kot lastnice, pa si bo moral v bodoče sam zagotoviti drugo bivališče. 10. Pritožba se tako v celoti izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ur. l. RS, št. 16/2008, 68/2016. 2 Katja Filipčič, Uvodna pojasnila k Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, GV založba, Ljubljana 2008, str. 45. 3 Stanovanje je v izključni predlagateljičini lasti.