- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2722/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.2722.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna sredstva proti sklepom procesnega vodstvaAli je pritožba dovoljena proti sklepu procesnega vodstva sodišča?
- Pravica dedičev do predlaganja narokaAli ima dedinja pravico predlagati narok za sklenitev dodatka k sodni poravnavi?
- Učinki sodne poravnaveKakšni so učinki sodne poravnave na pravni položaj dedičev strank?
- Obveznost skleniteljev sodne poravnaveAli lahko dedinja zahteva izpolnitev obveznosti po sodni poravnavi?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano, zato proti njim tudi ni pravnega sredstva.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog N.B.R. za razpis naroka za sklenitev dodatka k sodni poravnavi z obrazložitvijo, da le-ta ni stranka nepravdnega postopka in da bodo morali dediči strank sodne poravnave podati nov predlog za razdružitev solastnega premoženja.
(2) Proti sklepu se pritožuje dedinja druge predlagateljice N.B.R. in predlaga njegovo spremembo v smeri ugoditve predlogu za razpis naroka oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Pojasnjuje, da je dedinja ene od predlagateljic predmetnega postopka, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava in je torej vstopila v njen pravni položaj glede podedovanega premoženja, to pa je tudi premoženje, na katerega se nanaša sodna poravnava. Meni, da ima pravico predlagati tudi narok, o čemer je obvestila tudi druge stranke, ki so temu predlogu naklonjene.
(3) Pritožba ni dovoljena.
(4) Razlogi sklepa so popolnoma napačni, vendar pa je izpodbijani sklep zgolj sklep procesnega vodstva sodišča, proti kateremu zakon ne omogoča pravnega sredstva, zato je tudi „dopolnilni sklep“, ki vsebuje pravni pouk, brezpredmeten.
(5) Uvodoma navedeni nepravdni postopek se je pravnomočno končal s sklenitvijo sodne poravnave. Sodna poravnava ima na procesnem področju učinke pravnomočne sodne odločbe in veže stranke, v primeru smrti pa njihove univerzalne pravne naslednike, ki s smrtjo zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj.
(6) Po sodni poravnavi z dne 30. 5. 2000 (list 157) velja za njene sklenitelje A.J., M. S. in V.B. tudi obveznost po opravljenih geodetskih izmerah skleniti aneks k tej sodni poravnavi, v katerem bodo upoštevali novonastale izmere in parcele. Sodišče ne more odreči dedinji ene od strank te pravnomočne sodne poravnave, da izpolni oziroma zahteva izpolnitev obveznosti po sodni poravnavi, saj ji s tem celo odreka pravico do sodnega varstva.
(7) Pritožbo proti sklepu procesnega vodstva je bilo sicer treba zavreči (365/1 čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 363. ZPP), vendar ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da sodišče prve stopnje na ta svoj sklep ni vezano (3. odst. 329. čl. ZPP). O predlogu za sklenitev sodne poravnave (oziroma dodatka k že sklenjeni sodni poravnavi) bo moralo torej sodišče prve stopnje še odločiti, kar bo verjetno terjalo razpis naroka (309. čl. ZPP).