Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 3. 2012
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Marjana Žonte, s. p., Celje, ki ga zastopa Marjan Feguš, odvetnik v Celju, na seji 9. marca 2012
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS/I, št. 26/91) se zavrže.
1.Pobudnik, samostojni podjetnik, izpodbija 39. člen Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (v nadaljevanju KP). Navaja, da je moral na podlagi izpodbijane določbe odvajati sredstva na račun posebne ustanove za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ustanovljene na podlagi te določbe. Meni, da je imela ta dajatev zanj naravo davka, ki bi moral biti določen z zakonom. Izpodbijani ureditvi očita neskladje s členi 33, 67, 74 in 147 Ustave. Pojasnjuje še, da od stanovanjske ustanove, ki ji je nakazoval sredstva, pred Okrožnim sodiščem v Celju zahteva povračilo vplačanih zneskov in da se je v omenjenem postopku zastavilo vprašanje protiustavnosti KP.
2.Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb. Po točki c) prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1) so namreč za odločanje o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Glede na to, da so po Ustavi (125. člen) sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, vsebuje sodna presoja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom hkrati tudi presojo njihove skladnosti z Ustavo. Če pa bi delovno sodišče pri presoji zakonitosti kolektivne pogodbe menilo, da je zakon, s katerim mora biti kolektivna pogodba skladna, v neskladju z Ustavo, bi moralo po 156. členu Ustave postopek prekiniti in začeti postopek za oceno ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem.
3.Za presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so torej pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Z učinki za konkretni spor pa imajo podobne pristojnosti tudi sodišča v individualnih sporih, v katerih je odločitev o glavnem vprašanju odvisna od odločitve o zakonitosti oziroma ustavnosti kolektivne pogodbe. Očitke o protiustavnosti KP, ki jih uveljavlja s pobudo, bi moral zato pobudnik nasloviti že na sodišče, pred katerim se vodi postopek za povračilo zneskov, vplačanih na podlagi KP (oziroma jih uveljavljati v ta namen sproženem kolektivnem delovnem sporu, če mu bo priznana procesna legitimacija za vodenje takšnega spora). Šele po izčrpanju (tako formalnem kot vsebinskem) vseh pravnih sredstev v teh postopkih pa bi jih lahko uveljavljal z ustavno pritožbo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti določb KP zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik