Jedro

V konkretnem primeru tožnik v vlogi za BPP ni navedel in tudi v postopku pred organom za BPP ni uveljavljal, da bo v postopku osebnega stečaja vložil predlog za odpust svojih obveznosti. Iz navedenih razlogov organ za BPP pri presoji, ali ima tožnik verjeten izgled za uspeh po 24. členu ZBPP, tudi ni presojal pogojev glede omenjenega predloga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem, Organ za brezplačno pravno pomoč, zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 2. 7. 2012. V obrazložitvi organ za BPP navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za založitev stroškov predujma za začetek osebnega stečaja. Prošnji je priložil dokazila o prezadolženosti, predlog za začetek postopka osebnega stečaja, seznam upnikov z zneski dolga, promet na bančnem računu in bančne izpiske za A.A. Nadalje citira prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi listin v spisu ugotavlja, da tožnik ni lastnik nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije, prav tako nima v lasti motornih vozil. Tožnik je sicer zaposlen v družbi B. d.o.o. in prejema plačo v višini okoli 400 EUR. Iz listin, ki jih je priložil tožnik, izhaja, da zoper njega teče več izvršilnih postopkov, celoten dolg tožnika po oceni službe za BPP znaša 44.386 EUR. V nadaljevanju obrazložitve se sklicuje na prvi in drugi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter ugotavlja, da je sama uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem tožnika nerazumna, saj slednji ne razpolaga ne s premičnim in ne z nepremičnim premoženjem, iz katerega bi se upniki v stečajnem postopku lahko poplačali. Tožnik sicer prejema plačo v višini okoli 400,00 EUR mesečno, vendar ZFPPIPP določa, da mora dolžniku v stečajnem postopku ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov, če pa preživlja družinskega člana ali drugo osebo, pa tudi znesek določen za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo. Glede na navedeno organ za BPP ugotavlja, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, znesek plače, ki jo prejema, pa bi mu v stečajnem postopku ostal in ne bi spadal v stečajno maso, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. S tem pa zakonski namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Zato zaključuje, da pogoji za dodelitev BPP tožniku po določbi 24. člena ZBPP niso izpolnjeni.

2. Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija. Navaja, da je podal predlog za uvedbo osebnega stečaja, ker nima nikakršne možnosti, da bi dolgove poplačal. Zoper njega tečejo številni izvršilni postopki, stroški se večajo. Stališče toženke, ki je zavrnila tožnikovo vlogo, je popolnoma nesprejemljivo in brez ustrezne podlage. Sklicuje se na ZFPPIPP, ki ne ureja samo postopka osebnega stečaja, ampak tudi postopek odpusta obveznosti, za katerega tožnik izpolnjuje pogoje. Predlog za odpust obveznosti se lahko poda skupaj s predlogom za osebni stečaj ali pa kasneje tekom stečajnega postopka. Tožnik je v predlogu za uvedbo osebnega stečaja navedel svoje dolgove, tako da se bi po plačilu predujma (1.954,00 EUR, kot mu je naložilo sodišče s sklepom St 1566/2012 z dne 12. 7. 2012) postopek osebnega stečaja sploh lahko začel. Tožnik nadalje navaja, da toženka nenazadnje tudi ne ve, ali se bo tožniku plača povečala ali bo dobil bolje plačano službo oz. kakšno premoženje tekom postopka osebnega stečaja, zaradi česar je neutemeljeno stališče toženke, da tožnik prejema nizko plačo. Tožnik bo takoj z začetkom osebnega stečaja tudi predlagal odpust obveznosti, saj izpolnjuje vse pogoje za odpust obveznosti. Tožnikova prošnja, s katero je podal vlogo za dodelitev BPP za založitev predujma za kritje stroškov v postopku osebnega stečaja, je glede na to, da se v postopku osebnega stečaja tudi istočasno rešuje odpust obveznosti, prav gotovo razumna prošnja. Sama zadeva pa je za tožnika pomembna oz. je pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj, saj se tožnik brez postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti ne bo nikoli mogel ponovno postaviti na noge. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navede ničesar glede odpusta obveznosti. Tožnik ni še nikoli zaprosil za odpust obveznosti, prav tako ni bil pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, tako da izpolnjuje vse pogoje po 399. členu ZFPPIPP glede odpusta obveznosti. Po drugi strani je tudi dolžnikov dolg visok in bistveno presega stroške predujma, tako da bi bila sama uvedba postopka razumna. Pripominja še, da gre v konkretni zadevi tudi za drugačen primer kot npr. v zadevi II U 77/2012 in v zadevi I U 21/2012. Po povedanem sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje ter predlaga, da sodišče toženki naloži plačilo njegovih stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču poslala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za odločitev v izpodbijani odločbi navedel organ za BPP in jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja:

6. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

7. V konkretni zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik nima nobenega premoženja, ki bi tvorilo stečajno maso. Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. členu in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, kar med strankama niti ni sporno, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan, o čemer se je sodna praksa s tega področja že večkrat izrekla. V stečajnem postopku bi namreč nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase, kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Če pa je že začet, njegov postopek ustavi. Tako ni mogoče upoštevati tožbenih navedb, da toženka tudi ne ve ali se bo tožniku plača povečala ali bo dobil bolje plačano službo oz. kakšno premoženje tekom postopka osebnega stečaja. Po drugi strani pa sprožitev osebnega stečaja ne bi povzročila prenehanja terjatev, ki jih imajo upniki do tožnika kot dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

8. Sodišče pa prav tako zavrača tožnikovo sklicevanje, da bo tožnik potem, ko bo začet stečajni postopek predlagal odpust obveznosti, zaradi česar naj bi bil njegov predlog za BPP utemeljen. Iz 398. člena ZFPPIPP izhaja, da stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti (prvi odstavek); stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena tega zakona (drugi odstavek); v predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena tega zakona, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin (tretji odstavek). Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožnik v vlogi za BPP ni navedel in tudi v postopku pred organom za BPP ni uveljavljal (zapisnik o tožnikovi izjavi z dne 2. 7. 2012), da bo v postopku osebnega stečaja vložil predlog za odpust svojih obveznosti. Na predlog za odpust svojih obveznosti se tožnik prvič sklicuje šele v tožbi. Iz navedenih razlogov organ za BPP pri presoji, ali ima tožnik verjeten izgled za uspeh po 24. členu ZBPP, tudi ni presojal pogojev za BPP glede omenjenega predloga. Glede na ugotovitve v postopku je zato zaključek organa za BPP, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, tudi po presoji sodišča pravilen. V predmetnem postopku je bilo tako pravilno ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP tožniku glede na tretji odstavek 24. člena ZBB. Tožnik pa ima možnost ponovno vložiti prošnjo za BPP tudi glede odpusta obveznosti ter v postopku izkazati, da ni razlogov, zaradi katerih odpust obveznosti ne bi bil dovoljen.

9. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.