Jedro

Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentaciji prvega sodišča, ki temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilka je kot strošek pritožbenega postopka dolžna plačati 30,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot prepozno zavrglo zasebno tožbo zasebne tožilke A. P. z dne 22. 6. 2020, dopolnjeno 24. 8. 2020. 2. Zoper sklep se je zasebna tožilka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenega predloga ni konkretizirala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica v pritožbi zagovarja pravno zmotno stališče, da rok za vložitev zasebne tožbe prične teči, ko Okrožno državno tožilstvo vroči sklep o zavrženju s pravnim poukom, da zasebna tožilka lahko nadaljuje kazenski pregon z vložitvijo zasebne tožbe. V njenem primeru je šestmesečni rok za vložitev zasebne tožbe potekel že v času preučevanja ovadbe na tožilstvu.

5. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje argumentaciji prvega sodišča iz točke 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ta temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo. Oškodovanka, sedaj zasebna tožilka, je kazensko ovadbo zoper osumljenega podala 3. 12. 2019 na Policijsko postajo v ..., kjer je 5. 12. 2019 podala na zapisnik še ustno ovadbo s predlogom za pregon. Iz slednjega dokumenta (priloga A5) izhaja, da je oškodovanka kot datum tatvine zlata navajala datum 29. 5. 2013, tatvina računalnika znamke ASUS pa naj bi bila storjena, ko je osumljenec zapustil oškodovankino stanovanje, vendar še tekom trajanja njune zakonske zveze (razvezala sta se leta 2014). Glede na navedeno gre pritrditi zaključku prvega sodišča, da ovadbe oziroma predloga oškodovanka ni podala v šestmesečnem roku, ko je zvedela za kaznivo dejanje in storilca, ki ga prvi odstavek 52. člena ZKP predpisuje kot rok za vložitev zasebne tožbe, ampak šele z večletno zamudo 3. 12. 2019, kar posledično pomeni, da zasebne tožbe z dne 22. 6. 2020 in njene dopolnitve z dne 24. 8. 2020 ni mogoče šteti za pravočasni.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Zasebna tožilka s pritožbo zoper sklep o zavrženju zasebne tožbe ni uspela in zato je dolžna plačati sodno tako za zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste v znesku 30,00 EUR, odmerjeno po tarif. št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).