Jedro

Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Materialni položaj stranke in njegove družine pa se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca oziroma stranke upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Poleg stranke se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upošteva tudi strankin zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno upoštevalo tudi premoženje tožnikove žene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo, s katero pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče k ugotovljenemu premoženju neupravičeno prištelo tudi ženino osebno vozilo in sredstva na varčevalnem računu. Navaja še, da je izvršba tožene stranke neupravičena, nezakonita in krivična, da mu onemogoča normalno življenje in delo, zato je nujno, da se mu omogoči oprostitev plačila sodne takse, delno oprostitev ali vsaj plačilo v daljšem obdobju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na pravilni uporabi materialnega prava oziroma določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1), Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

5. Tožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču upoštevanje ženinega premoženja pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja, ki je podlaga za odločitev o izpolnjenosti pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz določb navedenih predpisov izhaja, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Materialni položaj stranke in njegove družine pa se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca oziroma stranke upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Poleg stranke se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upošteva tudi strankin zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno upoštevalo tudi premoženje tožnikove žene.

6. Po ugotovitvi, da premoženje tožnikove družine presega zakonsko določen premoženjski cenzus za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,1 je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, niti pogojev za njeno delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Pritožbeno sodišče je zato tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

1 Primerjaj drugi odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1, v zvezi z 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ZSVarPre.