Jedro

Fikcija umika vloge po 3. odst. 105a. čl. ZPP nastopi s potekom prekluzivnega roka za plačilo sodne takse. Morebitno plačilo sodne takse po izteku tega roka in pred izdajo (deklaratornega) sklepa o umiku ne vpliva na zakonitost sklepa oz. učinkovanje umika.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 15. 02. 2010 Sodišče prve stopnje je s tem sklepom zavrglo predlog K. d. M. P. za obročno plačilo sodne takse (tč. 1), zavrglo predlog toženca za obročno plačilo sodne takse (tč. 2) in štelo predlog toženca za obnovo postopka za umaknjenega (tč. 3).

Proti sklepu se je pravočasno pritožil toženec brez opredeljenih pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in sprejme pobudo za izločitev uradnih oseb.

V pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa nasprotuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da imenovano društvo ni legitimirana stranka v postopku. Po stališču pritožnika je to društvo edina legitimirana stranka v postopku, saj je bila z odtujitvijo in krajo sredstev najbolj prizadeta in oškodovana. (Ponavlja tudi pritožbene navedbe iz predhodnih pritožbenih postopkov, ki za odločanje v tej zadevi niso relevantni.) V pritožbi zoper 2. točko nasprotuje odločitvi prvostopenjskega sodišča, da se zavrže predlog za obročno plačilo sodne takse, saj je bila sodna taksa v celoti plačana pred datumom izdaje izpodbijanega sklepa. V pritožbi zoper 3. točko navaja, da predlagatelj nima interesa za umik predloga za obnovo postopka. Ni točna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da po prejemu pravnomočnega sklepa drugostopenjskega sodišča ni plačal takse, saj je sklep prejel 08. 01. 2010, prvi obrok v višini 44,00 EUR pa je plačal 15. 01. 2010 in o plačilu tega ter ostalih zneskov obvestil sodišče. Ne drži, da sodišče ni odobrilo obročnega plačila, saj to ni izkazano v sklepu in iz dokumentacije ne izhaja, da bi moral plačati celotni znesek naenkrat. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da je v postopku legitimirana stranka že omenjeno društvo in ne toženec, ni utemeljena. Procesno pasivno legitimirana je tista oseba, ki jo v tožbi kot toženo stranko navede tožeča stranka. Tožnik je tožbo vložil zoper toženca in ne zoper K. d. M. P., morebitni ugovori stvarne legitimacije pa na procesno legitimacijo ne vplivajo.

Neutemeljeni so tudi očitki zoper 2. točko izpodbijanega sklepa. Prvostopenjsko sodišče je o predlogu toženca za oprostitev plačila sodnih taks že odločilo s sklepom P 85/2004-50 z dne 16. 10. 2009, s katerim je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, višje sodišče pa je pritožbo toženca zoper ta sklep zavrnilo in sklep potrdilo. Ker je bilo o oprostitvi plačila sodnih taks že odločeno, je sodišče ponovni predlog pravilno zavrglo.

Neutemeljen je tudi očitek proti 3. točki izpodbijanega sklepa. 15-dnevni rok za plačilo takse je pričel teči od 08. 01. 2010, ko je toženec prejel sklep Višjega sodišča, in se iztekel 25. 01. 2010. Taksna obveznost za predlog za obnovo postopka znaša 144,00 EUR, iz spisa pa izhaja, da je toženec v roku (15. 01. 2010) plačal le znesek 44,00 EUR.

Zakon o pravdnem postopku (UL RS 26/99 s spremembami; ZPP) v 105a. čl. določa, da mora biti ob vložitvi predloga za obnovo postopka oziroma najkasneje v roku, ki ga postavi sodišče, plačana sodna taksa. Če v roku taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Ker do izteka roka taksa ni bila plačana v celoti (kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb), toženec pa je bil poučen o posledicah neplačila takse v smislu 3. odst. 105a. čl. ZPP (plačilni nalog z dne 05. 11. 2008 na l. št. 59 in 60), je prvostopenjsko sodišče predlog za obnovo postopka pravilno štelo za umaknjenega. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da morebitna plačila po izteku prekluzivnega roka in pred izdajo sklepa o umiku ne vplivajo na obstoj fikcije umika, ob tem pa se nakazilo z dne 04. 02. 2010, na katerega se sklicuje toženec, nanaša na plačilo sodne takse v drugi zadevi (P 204/99 namesto P 85/2004; plačilni nalog na l. št. 87) in tako sodna taksa ni bila v celoti plačana niti ob izdaji izpodbijanega sklepa. Predlagateljev „interes“ za umik ni pomemben, saj gre za posledico, ki nastopi po samem zakonu.

Glede „pobude za izločitev uradnih oseb“ je treba povedati, da mora izločitev sodnika stranka zahtevati najkasneje do koca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo (2. odst. 72. čl. ZPP), pritožbeni razlog po 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP pa tudi ni podan.

O pritožbi zoper sklep z dne 14. 07. 2010 S tem sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo zoper prvi izpodbijani sklep (tč. 1) in zavrglo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse (tč. 2).

Tudi proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil toženec. Ne opredeljuje pritožbenih razlogov in ne ponudi formalnega pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da je sklep poln neresnic. Ponavlja pritožbene navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 15. 02. 2010. Ker je sodna taksa poravnana, sodišče ni moglo izdati novega plačilnega naloga, zato meni, da gre za pomoto sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Toženec je očitno spregledal, da mu je s plačilnim nalogom z dne 22. 03. 2010 naloženo plačilo sodne takse za njegovo pritožbo proti sklepu P 85/2004-55 z dne 15. 02. 2010 (t. j. sklep, ki je predmet zgoraj obravnavane pritožbe v tem postopku) in gre za drugo taksno obveznost, ločeno od taksne obveznosti nastale ob vložitvi predloga za obnovo postopka. Prav tako je prvostopenjsko sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse že odločalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo (gl. obrazložitev zgoraj), v ugovoru postavljen predlog pa je prepozen ter ga je bilo treba zavreči. Izkaže se, da so pritožbeni očitki neutemeljeni. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo, izpodbijana sklepa prve stopnje pa potrdilo (1. tč. 365. čl. ZPP). Na podlagi določbe 366a. čl. ZPP je o tem odločilo po sodnici posameznici.