Jedro

O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod tč.

II. v prvem in tretjem odstavku razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijao sodbo na podlagi odpovedi tožeče stranke zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 237,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ugodilo pa tožbenemu zahtevku v obsegu vtoževane tolarske protivrednosti 13.406,40 DEM s pripadki. V presežku je še uveljavljani tožbeni zahtevek zavrnilo, toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki povrne na 64.600,00 SIT odmerjene pravdne stroške.

Proti sodbi se s telegramsko pritožbo pritožuje tožena stranka. Svojo pritožbo, vloženo telegramsko, je še dopolnila, vendar po izteku poritožbenega roka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevalo le telegramsko pritožbo tožene stranke, saj je bila dopolnitev vložena po izteku pritožbenega roka.

Sodbo sodišča prve stopnje je zato preizkusilo le v okviru uradnega preizkusa. Pri tem pa je glede obsega preizkusa sodbe sodišča prve stopnje upoštevalo pritožbeni interes tožene stranke, ki zadeva le obsodilni del sodbe in pa odločitev o stroških postopka. V okviru uradnega preizkusa, ali so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Glede na vrednost spornega predmeta, tolarske protivrednosti 14.112,00 DEM, je namreč nedvomno, da v zadevi ne more odločati sodnik posameznik. Po določbi 2. odst. 43. čl. ZPP se sicer lahko stranke med postopkom sporazumejo, da sodi sodnik posameznik ne glede na vrednost spornega predmeta, vendar je v danem primeru ugotoviti, da sodišče ob izdaji sodbe, ki pa je bila izdana istega dne, kot je bila opravljena glavna obravnava, ni imelo soglasja strank, da v postopku odloča sodnik posameznik. Soglasje tožene stranke in pa stranskega intervenienta v tem smislu je namreč sodišče prve stopnje prejelo šele po tem, ko je bila že izdana sodba. Ob izdaji sodbe je bilo torej sodišče nepravilno sestavljeno in je s tem podana prej navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je treba na podlagi 369. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Sodbo je treba razveljaviti le v obsegu, v katerem se v skladu s pravnim interesom pritožitelja sodba s pritožbo izpodbija, saj je v ostalih delih postala pravnomočna in je pravnomočnost sanirala navedeno kršitev postopka. Zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo v tistem delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo plačilo po tožbenem zahtevku in pa v izreku o stroških postopka. Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka se pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa ni spuščalo v materialnopravno pravilnost prvostopne odločitve, saj bo treba v novem postopku ponovno izvesti vse izvedene dokaze, jih oceniti in nanovo odločiti o zadevi.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da stroške pritožbenega postopka, ki jih je v dopolnitvi pritožbe zaznamovala tožena stranka, nosi ta sama, saj v telegramski pritožbi stroški postopka niso zaznamovani, dopolnitev pa je bila vložena po izteku pritožbenega roka in jo pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.