Jedro

Neizkazana in z dokazi nepodprta pritožbena trditev o ustnem opravičilu izostanka z naroka za glavno obravnavo ni upoštevna in ne predstavlja razloga za razveljavitev sodbe zaradi izostanka. Te sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožeči stranki 44.330,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1995 dalje in ji povrniti pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženka, ki ne navaja posebej pritožbenega razloga, predlaga pa razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da se je po prejemu vabila na glavno obravnavo zglasila na sodišču in sodnika prosila, da jo takoj zasliši, ker se obravnave ne bo mogla udeležiti. Izostanek z obravnave naj bi torej opravičila ustno. Sicer pa v nadaljevanju pritožbe navaja, da ni tožeči stranki ničesar dolžna. Cenitev ji namreč tožeča stranka še vedno ni izročila, sicer pa bi moral cenitev plačati prodajalec, ne pa toženka, ki je nepremičnino kupovala. Tožeča stranka naj bi ji tudi oskrbela prodajo nepremičnine, ki je bila neustrezna in črna gradnja. V tej zvezi je bila s strani tožeče stranke zavedena in zato ona v zvezi s sklenjeno pogodbo trpi posledice.

Pritožba ni utemeljena.

Sodba zaradi izostanka se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odst. 353. čl. ZPP/77). Zato je lahko sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkušalo le v omenjenem obsegu, torej ali so bili dani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Pogoje za izdajo te sodbe določa 332. čl. ZPP, na podlagi katerega sodišče na predlog tožeče stranke izda sodbo zaradi izostanka, če toženec ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bil nanj v redu povabljen in če pred tem z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku, pri čemer pa mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva pa ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Vsi navedeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka so bili v konkretnem primeru izpolnjeni. Toženka sicer v pritožbi trdi, da je izostanek z naroka opravičila ustno, vendar pa kaj takega iz podatkov spisa ne izhaja, za svoje pritožbene trditve v tej smeri pa toženka tudi ne ponuja v pritožbi nobenega dokaza. Tako ni izkazan toženkin upravičeni izostanek z naroka, iz podatkov spisa pa izhaja, da so podani tudi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kot so navedeni spredaj. Vse ostalo, kar toženka navaja v pritožbi pa zadeva dejansko stanje in ugovore, ki bi jih morala toženka uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne more pa z njimi uspešno izpodbijati sodbe zaradi izostanka. Ta je torej izdana v skladu z določbo 332. čl. Zakona o pravdnem postopku ter je tako odločitev prvega sodišča pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče na podlagi 368. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.