Jedro

Ker višine stroškov upravljanja tožeča stranka (upravnik) ne navaja, jih od iztoževanih obratovalnih stroškov ni mogoče oddvojiti. Seštevanje obratovalnih stroškov je zahtevno in dolgotrajno matematično opravilo, pravilnost njegovega rezultata pa vprašljiva - zaradi količine podatkov in zato, ker podatki niso povzeti in zbrani, ampak jih je treba iskati v razdelilnikih. Tožeča stranka, ki te podatke računalniško obdeluje in ima zbrane, bi jih bila dolžna predložiti, da bi se tožena stranka tudi do tega dejstva (seštevka obratovalnih stroškov) lahko opredelila. Zaradi količine teh podatkov, je tudi njihov seštevek eno od relevantnih dejstev, ki ga tožeča stranka ni navedla in s tem preprečila delni uspeh zahtevka.

Zaradi količine uveljavljanih terjatev je tudi njihov seštevek lahko eno od relevantnih dejstev; zlasti v primeru, ko ta seštevek omogoča njegovo oddvojitev od drugega dela zahtevka, glede katerega je uspeh drugačen. Neaktivnost sodišča pri odpravljanju te pomanjkljivosti predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ob določenih pogojih pa zaradi omejitve možnosti obravnavanja pred sodiščem lahko tudi absolutno bistveno kršitev postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15.10.2008 razveljavljen v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnjen.

Pritožuje se tožeča stranka. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Nasprotuje ugotovitvi, da ni ponudila dovolj podatkov. Sprašuje se, katere podatke, poleg že predloženih, bi sploh lahko še ponudila. Že v prvi vlogi je navedla solastninske deleže, bruto in neto površino toženčevih etažnih enot in celotnih objektov. Navedba sodišča o pomanjkanju podatkov je protispisna. Če je sodišče menilo, da so predložene listine nejasne oz. ne dovolj natančne, bi moralo tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva pozvati, da jih obrazloži. Zaradi opustitve materialno procesnega vodstva tožeči stranki ni bila dana možnost, da svoje navedbe dodatno pojasni. Sodišče ni uporabilo niti možnosti, ki mu jo daje določba 4. odstavka 226. čl. ZPP. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka, zlasti, ker je po mnenju prvostopenjskega sodišča temelj zahtevka podan, pomisleke pa je sodišče imelo samo glede višine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je tožeča stranka nastanek obratovalnih stroškov in njihovo plačilo dobaviteljem ter izvajalcem storitev ustrezno dokumentirala. Razumljivi, pregledni in vseobsegajoči so tudi delilniki, ki te stroške delijo. Iz njih je razvidna delitev med večstanovanjskimi hišami, delitev rezultata - obratovalnih stroškov stavbe T. 13 in 13G - pa je tudi ustrezno računsko prikazana. V tem delu je terjatev individualizirana. Tožnik konkretnega stroška ali obračuna ni izpostavil oz. mu oporekal. Tudi uporabljenim ključem delitve ni mogoče očitati, da odstopajo od pravične in logične delitve skupnih stroškov in tožnik tovrstnega ugovora niti ni podal. V obdobju, iz katerega iztoževana terjatev izvira, podzakonski akt, ki predpisuje način delitve teh stroškov, še ni bil sprejet. Toženčevo upiranje zahtevku v vlogi z dne 26.5.2009, da ni jasno kaj in koliko dolguje, dodatnega dokazovanja glede tega dela terjatve (niti glede vrste in višine niti glede uporabljenega ključa delitve) ne terja.

Iztoževani stroški upravljanja pa niso individualizirani. Iz trditvene podlage ni razvidno niti, koliko znašajo, niti za katero obdobje so bili zaračunani. Verodostojne listine, na osnovi katerih je bil vložen predlog za izvršbo, niso predložene. Tudi obstoju te terjatve toženec oporeka. Ker tožeča stranka ni navedla podatkov za njeno individualizacijo, niti predložila dokazov, ki njen nastanek izkazujejo, je v tem delu zahtevek treba zavrniti.

Ker višine stroškov upravljanja tožeča stranka ne navaja, jih od iztoževanih obratovalnih stroškov ni mogoče oddvojiti. Podatka o vsoti obratovalnih stroškov tožeča stranka ni podala. Seštevanje obratovalnih stroškov je zahtevno in dolgotrajno matematično opravilo, pravilnost njegovega rezultata pa vprašljiva - zaradi količine podatkov in zato, ker podatki niso povzeti in zbrani, ampak jih je treba iskati v razdelilnikih. Tožeča stranka, ki te podatke računalniško obdeluje in ima zbrane, bi jih bila dolžna predložiti, da bi se tožena stranka tudi do tega dejstva (seštevka obratovalnih stroškov) lahko opredelila. Zaradi količine teh podatkov, je tudi njihov seštevek eno od relevantnih dejstev, ki ga tožeča stranka ni navedla in s tem preprečila delni uspeh zahtevka. Res je, da tožnik k predložitvi zbirnih podatkov ni bil pozvan (4. odstavek 226. čl. ZPP), pa tudi materialno procesno vodstvo (285. čl. ZPP) je namenjeno odpravljanju tovrstnih pomanjkljivosti. Vendar pa neaktivnost sodišča v tej smeri predstavlja relativno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna (1. odstavek 339. čl. ZPP, 1. odstavek 458. čl. ZPP). Pritožnik neupravičeno zatrjuje, da je kršitev s tem, ko mu ni bila dana možnost, da svoje navedbe dodatno pojasni, prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka (8. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP). Tožeča stranka, ki za del zahtevka ni podala trditev o odločilnih dejstev, niti predložila dokazov, ni ravnala skrbno. Izostali so podatki in dokazi, s katerimi se tovrstni zahtevki običajno dokazujejo. Vsaka vrsta uveljavljanih terjatev (pogodbene, verzija) zaradi različne pravne podlage in načina dokazovanja terja posebno pozornost. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, stranka mora računati tudi na delen uspeh. Gre za terjatve, z argumentiranjem in dokazovanjem katerih se tožeča stranka dnevno srečuje, zato je rezultat postopka (zavrnitev zahtevka v celoti) pripisati njeni neskrbnosti in ni sprejemljiv pritožbeni zaključek, da je sodišče s svojo neaktivnostjo tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.

Ker pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).

Sodnica posameznica odloča na podlagi 5. odstavka 458. čl. ZPP.