Jedro

Gre za motilno dejanje, ki terja posredovanje sodišča. Tožnica opravlja transportno dejavnost, zaprtost njenega parkirišča pa grobo posega v njen dosedanji način izvrševanja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec motil tožnico v posesti nepremičnin parc. št. 1225/1, parc. št. 1225/2 in parc. št. 1000/5, k. o. 0000, s tem, ko je na pot med parc. št. 1000/5 in parc. št. 972/15 obe k. o. 0000 postavil betonsko pregrado, ki je onemogočala dostop do parc. št. 972/15 in 972/16 k. o. 0000, z vsemi vozili (I). Tožencu je v bodoče prepovedalo s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v posest tožnice, ki jo ima na parc. št. 1225/1, parc. št. 1225/2 in parc. št. 1000/5, k. o. 0000, da ne bo izvršbe (II). Zahtevek, da je toženec dolžan v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da odstrani postavljeno betonsko pregrado na parc. št. 1000/5 k. o. 0000 in tožnici z vsemi vozili omogoči dostop do parc. št. 972/15 in 972/16 k. o. 0000, je zavrnilo (III). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV).

2.Zoper ugodilni del sklepa se je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil toženec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za tožnico.

3.Toženec je izrecno prerekal, da on ni izvršil motilnega dejanja. Ne drži ugotovitev sodišča, da je ravnal samovoljno in protipravno. Betonskih zapornic ni več, razen če jih je tja ponovno postavila tožnica. Zaradi odsotnosti tožnice sodišče dokaznega postopka ni izvedlo. Če bi hotelo tožbenemu zahtevku ugoditi, bi moralo zaslišati vsaj toženca. Negativnih dejstev tožencu ni bilo treba dokazovati. Tožnica ni navedla zadostne trditvene podlage. Dve fotografiji ne zadostujeta. Na podlagi dopisa z dne 8. 6. 2022 se lahko le sklepa, da posestno stanje ni bilo mirno. Zatrjevana protipravna in samovoljna ravnanja so ostala nedokazana. Sodišče je zgolj sklepalo na obstoj motilnega ravnanja. Dejansko stanje je sodišče nepravilno ugotovilo in nanj nepravilno uporabilo materialno pravo. Kratkotrajna blokada tudi ne predstavlja takšne trajne spremembe posestnega stanja, da bi tožnici zagotavljala posestno varstvo. Tudi na trajanje blokade je sodišče le sklepalo. Sklep nima razlogov glede trditve, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo.

4.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP1 ). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev sodišče druge stopnje v celoti sprejema.

7.Neutemeljeno je zatrjevanje pritožbe, da dokazni postopek ni bil izveden, saj nasprotno izhaja tako iz zapisnika o opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo z dne 6. 1. 2025 kot iz izpodbijanega sklepa. Prav tako zmotno je zatrjevanje pritožbe, da bi sodišče moralo toženca zaslišati, če je želelo zahtevku ugoditi. Tak dokazni predlog ni bil podan, sodišče pa je zahtevku (delno) ugodilo na osnovi izvedenih (drugih) dokazov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da zaradi predhodno odstranjenih zapornic pravni interes tožnice za celotni njen zahtevek ni odpadel. Glede na odločitev, ki izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa, o podanem pravnem interesu tudi ni nobenega dvoma.

8.Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da iz predloženih dokazov ne izhaja, da naj bi bil on tisti, ki naj bi opravil domnevno motilno dejanje, kot tudi ne, da naj bi bil on tisti, ki naj bi ravnal samovoljno in protipravno, dokazno breme v zvezi s tem pa je na tožnici. Tožba po njegovi oceni ni sklepčna, ker iz dejstev, navedenih v tožbi in iz za ta dejstva predloženih dokazov, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Toženec je s tem zatrjeval dokazno nepodprtost. Zgolj s tem oziroma na ta način pa tožbenih trditev opredeljeno ni prerekal, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.

9.Sodišče prve stopnje je na osnovi trditev in izvedenih dokazov imelo zadostno osnovo za sklep, da je bil toženec tisti, ki je storil zatrjevano motilno dejanje. Dokazna ocena o tem je življenjska in v celoti prepriča. Ni dvoma, da sta stranki v sporu glede uporabe sporne ceste, prav tako je malo verjetno, da bi nekdo tretji brez vednosti in soglasja toženca na njegovo zemljišče samoiniciativno postavil težko in dolgo betonsko pregrado. Zakaj bi to storila tožnica sama, kot pavšalno trdi pritožba, pa ni jasno ali razumno.

10.Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje, da tožnica ne more uživati posestnega varstva, ker je posest izvrševala na silo. Če bi želel toženec s tem ugovorom uspeti, bi se moral v postopku sklicevati na dovoljeno samopomoč (31. člen SPZ2 ), kot je prav tako pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

11.Sodišče prve stopnje je štelo, da je blokada trajala vsaj od 12. do 14. novembra 2022. V soboto se zato tožničini zaposleni z dela niso mogli vrniti s svojimi vozili, ker so ta ostala za blokado, v ponedeljek pa tudi niso mogli začeti z opravljanjem svojega dela. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je to motilno dejanje, ki terja posredovanje sodišča. Tožnica opravlja transportno dejavnost, zaprtost njenega parkirišča pa grobo posega v njen dosedanji način izvrševanja posesti tega parkirišča. Da blokada v tem času ni bila postavljena, pa toženec ni trdil.

12.Glede na navedeno so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Stvarnopravni zakonik.