Jedro

Zaradi okoliščin, ki so nastale na strani dolžnika po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je upniku treba omogočiti, da temu prilagodi svoje navedbe ali pa umakne predlog, v kolikor meni, da pravni naslednik ni insolventen.

Sodišče prve stopnje bi moralo upnika vsaj ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka pozvati k dopolnitvi predloga, ne pa da je hkrati predlog že tudi zavrglo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bil postopek prekinjen 14.11.2012 (1. točka izreka), da se postopek nadaljuje s pravnim naslednikom dolžnika družbo prevzemnico D. d.o.o. z dnem 3.12.2012 (2. točka izreka) in da se predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom I. d.o.o., sedaj pravnim naslednikom D. d.o.o. zavrže (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, in sicer je navedel, da se pritožuje zoper 3. točko navedenega sklepa. Navaja, da je 3. točka izreka v izrecnem nasprotju z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa. V 2. točki izreka je sodišče namreč upoštevalo univerzalno pravno nasledstvo, v 3. točki pa tega nasledstva ni upoštevalo. Sklep je zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, sodišče mora razpisati narok za začetek stečajnega postopka zoper pravnega naslednika – družbo D. d.o.o.. Če ne bi veljalo univerzalno pravno nasledstvo v primeru podanega predloga za začetek stečajnega postopka, bi bil namen ZFPPIPP (varstvo upnikov) povsem izvotljen. Ob tem bi ob vsakem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko prišlo do nove pripojitve k tretji družbi. Pripojitev je bila izvedena prav z namenom poskusa preprečitve stečaja nad prvotnim stečajnim dolžnikom. Sodišče ni ponudilo prav nobene razlage, zakaj naj se stečajni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper prevzemno družbo. Stečajni postopek ni strogo vezan na stečajnega dolžnika, kvečjemu je strogo vezan le na terjatve upnikov in namenjen njihovemu poplačilu, zato ni nobenega razloga, da se presoja utemeljenosti razlogov za stečaj ne izvede v razmerju do prevzemne družbe. Ne ZPP ne ZFPPIPP ne določata, da stečajnega postopka ni mogoče nadaljevati zoper pravnega naslednika stečajnega dolžnika, ki je v primeru pripojitve univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika (591. člen ZGD-1), prav tako ZPP ali ZFPPIPP ne določata nobene izjeme glede prevzema stečajnega postopka s strani univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika. Po 208. členu ZPP bi zato sodišče moralo nadaljevati postopek zoper univerzalnega pravnega naslednika. Upnikov predlog pa vsebuje tudi vse zahtevane elemente iz 232. člena ZFPPIPP tudi v razmerju do pravnega naslednika, z izjemo identifikacijskih podatkov o dolžniku. Predlagal je, naj sodišče razveljavi 3. točko izpodbijanega sklepa in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. D. d.o.o. je odgovoril na pritožbo upnika. Navedel je, ga bi upnik glede na neizpodbojno domnevo iz 1. odstavka 8. člena ZSReg moral že na dan objave poznati vpis v sodnem registru o pripojitvi, tako da bi ob ustrezni skrbnosti lahko vse od 14.11.2012 do dneva izdaje izpodbijanega sklepa (v roku skoraj meseca dni) dopolnil pomanjkljivo trditveno podlago v zvezi z insolventnostjo pravnega naslednika. Ker tega ni storil, je sklep sodišča pravilen, saj se okoliščina insolventnosti ne more avtomatično raztegniti tudi na prevzemno družbo. Upnik bi moral izpodbijati tudi 2. točko izreka sklepa, ker pa tega ni storil, višje sodišče ne sme preizkušati pritožbenih navedb v smeri pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus. Odločitev je pravilna in zakonita. Pravni naslednik je dejansko z vlogo prevzel pravdo, izpodbijana odločitev pa je posledica narave postopka zaradi insolventnosti ter pravila 2. točke 1. odstavka in 1. točke 2. odstavka 232. člena ZFPPIPP, saj upnikov predlog po pripojitvi dolžnika k pravnemu nasledniku sploh ni več sposoben za obravnavo. Prvotni dolžnik je bil ob pripojitvi v slabem finančnem stanju, poslovodstvo pa je poiskalo izvensodne možnosti finančnega prestrukturiranja, ko se je pripojil k solventnejši družbi, s čimer je rešil svoj težek finančni položaj, s čimer je poslovodstvo izpolnilo svoje obveznosti po ZFPPIPP. S pripojitvijo pa upnikove pravice niso v ničemer ogrožene. Pripojitev, ki traja vsaj nekaj dni, je bila izvedena, preden je bil dolžnik seznanjen z upnikovim predlogom. Upnik pa tudi pritožbe ni vložil po pooblaščencu v skladu s 87. členom ZPP, saj pritožbe ni elektronsko podpisal odvetnik oz. odvetniški kandidat, zato bi moralo sodišče pritožbo zavreči. Sodišče pa naj ugotovi, s čigavim elektronskim podpisom je bila podpisana pritožba upnika z dne 28.12.2012 in ali je ta oseba upravičena zastopati upnika. Zahteval je tudi povračilo stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 1. odstavkom 123.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, vloge vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Kvalificirano potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega potrdila z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto, in ki izpolnjuje zahteve iz 28. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju ZEPEP) in ki ga izda overitelj, ki deluje v skladu z zahtevami iz 29. do 36. člena ZEPEP (18. in 19. točka 2. člena ZEPEP). Pošiljatelj elektronskega sporočila pa je oseba, ki je sama poslala elektronsko sporočilo ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v skladu z njeno voljo, posrednik elektronskega sporočila pa se ne šteje za pošiljatelja tega elektronskega sporočila (6. točka 2. člena ZEPEP). Pritožba upnika, ki ga zastopa Odvetniška družba X, kar jasno izhaja že iz same vloge, je bila sodišču prve stopnje poslana v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, kar izhaja iz elektronskega spisa (k pritožbi priloženo – XML eOpravila). Če temu ne bi bilo tako, je tudi sistem ne bi sprejel v elektronski vpisnik. To je v skladu s 1. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP. Iz potrdila tudi jasno izhaja, da je vložnik odvetnik, pooblaščenec upnika, zato niso utemeljene navedbe, da ni mogoče ugotoviti, ali je pritožbo vložil odvetnik, ki zastopa upnika. Pri tem višje sodišče opozarja še na 1. odstavek 5. člena ZEPEP, po katerem velja, da elektronsko sporočilo izvira od pošiljatelja, če ga ta pošlje sam, pa tudi v primeru, da ga pošlje oseba, ki jo pošiljatelj pooblasti. Pavšalno izkazani dvom ob potrdilu, ki je v elektronskem spisu, zato ni utemeljen.

6. V obravnavani zadevi je bil postopek s 14.11.2012 prekinjen zaradi prenehanja obstoja prvotnega dolžnika – I. d.o.o. (ta sklep je pravnomočen), pravnomočen pa je tudi sklep, da se postopek nadaljuje s pravnim naslednikom z dnem 3.12.2012 (zoper ta dva sklepa iz izpodbijanega sklepa se ni pritožila nobena od strank). Sklep je bil izdan 10.12.2012 (1. in 2. točka izpodbijanega sklepa). Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (1. odstavek 207. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pri čemer se vsa določila ZPP smiselno uporabljajo v tem postopku na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP). V skladu s 4. odstavkom 208. člena ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Zato tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala v roku od objave sklepa o pripojitvi (14.11.2012) do izdaje izpodbijanega sklepa dopolniti predlog v smeri insolventnosti pravnega naslednika dolžnika. Izpodbijani sklep o zavrženju upnikovega predloga je bil namreč izdan hkrati s sklepom o nadaljevanju postopka.

7. Prav pa ima pritožba glede očitka, da obstaja očitno nasprotje med 2. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da je D. d.o.o. pravni naslednik prvotnega dolžnika I. d.o.o., v izpodbijanem delu sklepa pa razlaga, da je prvotni dolžnik z izbrisom iz sodnega registra izgubil lastnost pravne osebe in je zato sodišče prve stopnje predlog zavrglo, ne more pa se nadaljevati proti pravnemu nasledniku, ker je stečajni postopek strogo individualen in vezan na stečajnega dolžnika, ki je prenehal obstajati in da se učinki predloga ne morejo raztezati na njegovega pravnega naslednika, saj ta zaradi pripojitve ne postane avtomatično insolventen. Če ne obstaja pravno nasledstvo, se ne more uporabiti 1. odstavek 208. člena ZPP, temveč se v skladu s 5. odstavkom 81. člena ZPP tožba oziroma (zaradi smiselne uporabe ZPP v insolvenčnih postopkih) predlog za začetek stečajnega postopka zavrže. Sklep o pravnem nasledstvu pa je pravnomočen, zato predloga ni mogoče kar zavreči. Predlog za začetek stečajnega postopka je namreč predlog za začetek stečajnega postopka nad upnikovim dolžnikom. Zaradi pravnega nasledstva na dolžnikovi strani je sedaj dolžnik pravni naslednik D. d.o.o., kar ta vsaj v odgovoru na pritožbo tudi priznava. Res se trditve, ki jih je upnik glede insolventnosti podal v svojem predlogu za začetek postopka, ne raztezajo avtomatično na pravnega naslednika prvotnega dolžnika. Vendar pa je zaradi okoliščin, ki so nastale na strani dolžnika po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, upniku treba omogočiti, da temu prilagodi svoje navedbe ali pa umakne predlog, v kolikor meni, da pravni naslednik ni insolventen. V času do prejema izpodbijanega sklepa pa v skladu s 4. odstavkom 208. člena ZPP roki za dopolnitev navedb sploh niso mogli teči. Zaradi pravnega nasledstva na strani dolžnika je upnikov predlog za začetek stečajnega postopka naknadno postal nepopoln, saj zaradi pravnega naslednika dolžnika ne vsebuje več vseh potrebnih podatkov iz 1. in 2. točke 1. odstavka 232. člena ZFPPIPP in dokazov o insolventnosti iz 1. točke 2. odstavka 232. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje bi tako moralo upnika vsaj ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka pozvati k dopolnitvi predloga, ne pa da je hkrati predlog že tudi zavrglo.

8. Ob tem je treba tudi poudariti, da res ni ovire, da upnik ne bi mogel vložiti novega predloga. Vendar pa je pri tem treba opozoriti na pravne posledice tako uvedbe kot začetka stečajnega postopka, ki bi v tem primeru nastale šele z vložitvijo novega predloga, pri čemer je zelo pomembna posledica tudi tek rokov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki tečejo od uvedbe stečajnega postopka (269. člen ZFPPIPP). Zato vsekakor ni vseeno, kdaj je vložen predlog za začetek stečajnega postopka, v kolikor se stečajni postopek nato tudi začne.

9. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenim, je njegov sklep napačen, pritožba pa je utemeljena. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano 3. točko izreka sklepa ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za odločbo o predlogu za začetek stečajnega postopka.