10. 1. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Policijske postaje Bovec, na seji 10. januarja 2008

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Bovec št. 23/6-431402 z dne 20. 7. 2006, je pristojna Policijska postaja Bovec.

Obrazložitev

A.

Policijska postaja Bovec je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Tolminu vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 8. točki prvega odstavka 45. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – ur. p. b. 1 – v nadaljevanju ZZZiv).

Okrajno sodišče v Tolminu se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Bovec. Sodišče navaja, da je za določitev stvarne pristojnosti treba upoštevati določbo prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, hkrati pa so za odločanje o stvarni pristojnosti relevantna samo tista dejstva oziroma okoliščine, ki so sestavni del dejanskega stanu očitanega prekrška. Sodišče tudi ugotavlja, da se v konkretnem primeru obdolžencu ne očita storitev prekrška, katerega zakonski znak bi bila povzročitev telesne poškodbe, zato je za odločanje v postopku o prekršku pristojen prekrškovni organ.

Policijska postaja Bovec je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Tolminu. V vlogi med drugim navaja, da ZZZiv sicer ne določa telesne poškodbe kot zakonskega znaka očitanega prekrška, vendar pa je ravno povzročitev telesne poškodbe razlikovalni element, ki razmejuje pristojnost prekrškovnega organa in sodišča. Ker je bila v konkretnem primeru povzročena telesna poškodba, Policijska postaja Bovec meni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

B.

Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, kadar meni, da zanjo ni pristojen.

Za določitev stvarne pristojnosti je treba upoštevati določbo prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti telesna poškodba kot razlikovalni element pri določanju stvarne pristojnosti hkrati tudi zakonski element očitanega prekrška,[1] vendar pa so za odločanje o stvarni pristojnosti lahko relevantna samo tista dejstva oziroma okoliščine, ki so sestavni del dejanskega stanu očitanega prekrška.[2]

Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Bovec izhaja, da se obdolžencu očita, da ni zagotovil fizičnega varovanja nevarne živali (8. točka prvega odstavka 45. člena ZZZiv). V konkretnem primeru se torej obdolžencu ne očita storitev prekrška, katerega element (tj. njegov zakonski znak) bi bila tudi povzročitev telesne poškodbe. Ker v takem primeru ni mogoče upoštevati razloga iz prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o tem prekršku pristojna Policijska postaja Bovec.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombi:

[1]V konkretnem primeru se obdolžencu očita storitev prekrška iz 8. točke prvega odstavka ZZZiv, po kateri se kaznuje, "kdor ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali".

[2]Ustavno sodišče je tako navedlo že v odločbi št. P-20/07 z dne 24. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 50/07 in OdlUS XVI, 32).