Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ je treba razumeti tako, kot se glasi, to je, da se sama prodaja poslovnega deleža opravi na smiselno enak način kot prodaja nepremičnine. Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine je torej določena samo glede načina oprave izvršilnega dejanja prodaje, ne pa tudi glede kateregakoli drugega vprašanja, povezanega s postopkom. To pomeni, da smiselna uporaba ostalih določb ZIZ, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, vključno z določbo 171. člena ZIZ o pristopu k izvršbi, v postopku izvršbe na delež družbenika ne pride v poštev.
Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani .
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom 2890 VL 17608/2001-16 z dne 31. 7. 2012 odločilo, da se izvršba VL 17608/2011 za prodajo poslovnega deleža dolžnika K. K. v družbi B. d.o.o., izvede s pristopom k izvršbi, dovoljeni s sklepom o izvršbi VL 1483/2011. 2. Okrajno sodišče v Murski Soboti je sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da je bila izvršba na delež družbenika K. K. v družbi B. d.o.o., L. ustavljena s sklepom VL 1483/2011-32 z dne 11. 10. 2012, ki je postal pravnomočen 24. 10. 2012 in bil dne 7. 11. 2012 posredovan sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani. Spis Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17608/2001 je murskosoboško sodišče prejelo 7. 2. 2013. Okrajno sodišče v Murski Soboti m eni, da je upoštevaje drugi odstavek 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZIZ in dovoljena sredstva izvršbe za o pravo izvršbe na delež družbenika pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
3. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
4. Prvi odstavek 165. člena ZIZ, ki ureja način izvršbe na delež družbenika določa, da se izvršba na delež družbenika opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, s prodajo deleža in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Četrti odstavek istega člena pa določa, da se za prodajo deleža družbenika smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine.
5. Določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ je treba razumeti tako, kot se glasi, to je, da se sama prodaja poslovnega deleža opravi na smiselno enak način kot prodaja nepremičnine. Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine je torej določena samo glede načina oprave izvršilnega dejanja prodaje, ne pa tudi glede kateregakoli drugega vprašanja, povezanega s postopkom. To pomeni, da smiselna uporaba ostalih določb ZIZ, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, vključno z določbo 171. člena ZIZ o pristopu k izvršbi, ki jo je v tej zadevi uporabilo Okrajno sodišče v Ljubljani, v postopku izvršbe na delež družbenika ne pride v poštev.
6. ZIZ v prvem odstavku 35. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena določa, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
7. V predlogu za izvršbo z dne 15. 2. 2011 je upnik zoper prvega dolžnika, družbo A. d.o.o., predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, zoper drugega dolžnika pa 1. izvršbo na premičnine, 2. izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in 3. izvršbo na delež družbenika.
8. 136. člen ZIZ v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 100. člena ZIZ določa, da je za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež pravne osebe. Na dan pravnomočnosti sklepa o izvršbi VL 17608/2011, 14. 6. 2011, je imel prvi dolžnik sedež v Ljubljani, zato je v tej zadevi za vodenje izvršilnega postopka in odločanje o njem, tudi za izvršbo na delež družbenika, pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
9. Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.