Up-63/0

15. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 15. novembra 2000

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1088/99-2 z dne 15. 12. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica navaja, da ji je Ministrstvo za notranje zadeve dne 27. 8. 1999 nezakonito odvzelo potni list, ne da bi ji izdalo odločbo o odvzemu. Zato je vložila tožbo zaradi molka organa in sicer zaradi nezakonitega odvzema potnega lista ter zaradi nezakonitega odvzema državljanstva. Naknadno je vložila še predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, naj ji Upravno sodišče izda potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Poudarja, da je dne 22. 11. 1999 od Ministrstva za notranje zadeve prejela odločbo o odvzemu potnega lista, zoper katero je vložila pritožbo. Meni, da bi pritožbeno sodišče moralo upoštevati, da je bila predlagana začasna odredba očitno napačna in da je to svojo napako popravila v pritožbi tako, da je zahtevala, naj se ji vrne nezakonito zaseženi potni list.

Obe zahtevi za izdajo začasne odredbe naj bi ne bili "ločeni in popolnoma drugačni", da bi ju bilo treba obravnavati kot eno zahtevo, saj je pomenil odvzem potnega lista dejansko tudi odvzem državljanstva. Pritožnica uveljavlja kršitev 5., 14., 15., 19., 32., 50. in 53. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče naloži Ministrstvu za notranje zadeve takojšnjo vrnitev potnega lista in izdajo osebne izkaznice, dokler ne bodo pravnomočno končani postopki v zvezi z odvzemom potnega lista in državljanstva pritožnice.

2.Vrhovno sodišče je v izpodbijanem sklepu potrdilo stališče sodišča prve stopnje (sklep Upravnega sodišča št. U 1668/99-3 z dne 24. 11. 1999), da z zahtevo za izdajo začasne odredbe ni bila verjetno izkazana potreba, da se po tožbi, vloženi dne 11. 11. 1999 zaradi molka Ministrstva za notranje zadeve glede odvzema pritožničinega potnega lista, z začasno uredbo uredi pritožničin državljanski status. Kot pravilno je ocenilo stališče sodišča prve stopnje, da odvzem potnega lista, zaradi katerega je pritožnica zahtevala njegovo vrnitev, sam zase še ni odvzem državljanstva. Obrazložilo je tudi, da je pri začasni odredbi po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) bistvena verjetna izkazanost spornega pravnega razmerja in da mora biti to razmerje že v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno in določno opredeljeno ter da zahteve ni mogoče naknadno spreminjati v pritožbenem postopku, kot je to storila pritožnica. Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upravičeno odločilo, da pritožnica ni izkazala spornega pravnega razmerja, glede katerega bi bilo treba z začasno odredbo sprejeti začasno ureditev stanja.

3.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, temveč je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne preverja meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt. Ugotavlja le, ali ni morda v sodnem postopku prišlo do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja številne kršitve ustavnih pravic, ki naj bi ji bile storjene z odločbo o odvzemu potnega lista. Kot navaja pritožnica v ustavni pritožbi, je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo in je v teku pritožbeni postopek. Zoper dokončno odločbo o odvzemu potnega lista je zagotovljeno tudi sodno varstvo - upravni spor, kot zadnje pravno sredstvo za varstvo ustavnih pravic pa tudi ustavna pritožba, v kateri bo pritožnica lahko uveljavljala morebitno kršitev svojih ustavnih pravic zaradi odvzema potnega lista. Pritožnica pa v ustavni pritožbi ne utemeljuje, katere ustavne pravice naj bi ji bile kršene z izpodbijanim sklepom, s katerim je bila le potrjena odločitev sodišča prve stopnje, da za svojo zahtevo po izdaji potrdila, da je državljanka Republike Slovenije, ni izkazala spornega pravnega razmerja. Pravilno je stališče sodišča prve in druge stopnje, da odvzem potne listine ne pomeni odvzema državljanstva. Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I - v nadaljevanju: ZPLD) je določal, da je potna listina javna listina, ki služi njenemu imetniku za prehod državne meje in da s potno listino državljan Republike Slovenije med prebivanjem v tujini dokazuje svoje istovetnost in državljanstvo (1. člen). Potni list je listina, ki se izda državljanu za potovanje in bivanje v tujini ter vrnitev v državo (6. člen ZPLD). S potnim listom se izkazuje državljanstvo Republike Slovenije le v tujini in oseba, ki je državljan Republike Slovenije, ni nujno tudi imetnik potnega lista. Organ, pristojen za izdajo potnih listin, lahko zavrne izdajo potnega lista državljanu Republike Slovenije, po izdaji potnega lista pa lahko izdano potno listino tudi odvzame (28. člen ZPLD), kar pa ne pomeni, da je takšna oseba z odvzemom prenehala biti državljan Republike Slovenije.

4.Ker z izpodbijanim sklepom, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da pritožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS ni izkazala spornega pravnega razmerja, to je spora o državljanstvu, glede katerega bi bilo treba sprejeti začasno ureditev njenega državljanskega statusa, pritožnici očitno niso mogle biti kršene ustavne pravice, ki jih uveljavlja v ustavni pritožbi. Zato Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in člani dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan