Jedro

Dokončnemu obračunu izvršitelja je skladno z določbo drugega odstavka 38.c člena ZIZ priznana kvaliteta izvršilnega naslova v razmerju do upnika, zato predložitev te listine po prepričanju sodišča druge stopnje za sklepanje o utemeljenosti stroškovne zahteve zadošča. Izkazuje namreč izvršljivo obveznost upnika do izvršitelja za opravljena neposredna dejanja izvršbe, hkrati pa v potrebni meri varuje pravni interes izvršitelja, da bo za opravljeno delo poplačan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 13. 4. 2015 za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v zvezi z opravo premičninske izvršbe v višini 86,74 EUR. Zavzelo je stališče, da bi upnik za utemeljenost stroškovnega zahtevka v predlogu za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov moral izkazati, da je skladno s prvim odstavkom 38. člena ZIZ nastale stroške najprej plačal, česar pa ni storil. 2. Zoper takšno odločitev pravočasno pritožbo vlaga upnik. Izpostavlja, da je stroškovni zahtevi priložil ustrezno listino (obračun izvršitelja), iz katere izhaja, da so stroški dejansko nastali, zahtevo po predložitvi dokazila o plačilu pa ocenjuje kot materialnopravno zmotno. Upnik je upravičen do povrnitve stroškov, ki so bili za izvršbo potrebni, ti pa se odmerijo glede na opravljena procesna dejanja po izvršiteljevem popisu. Naloga sodišča pa je, da preuči, ali so bila dejanja, za katere se zahteva povrnitev stroškov, opravljena in ali so bila za izvršilni postopek potrebna ter ali ustrezajo predpisani tarifi. Argumenta, da izvršitelji po dogovoru z upnikom uveljavljajo fantomske stroške, ni mogoče sprejeti, saj ima dolžnik možnost ugovora, v kolikor upnik stroške neutemeljeno zahteva. Določba prvega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnika po prepričanju pritožbe ne obvezuje k dokazovanju dejanskega plačila stroškov, temveč določa samo, da se izvršilni postopek ne vodi, če ga upnik v naprej ne financira. Izvršilni stroški tako ne nastanejo s plačilom, temveč s trenutkom dokončnosti obračuna izvršitelja (38.c člen ZIZ), ko obveznost upnika do izvršitelja obstaja in je izterljiva. Da je poplačilo izvršilnih stroškov vprašanje razmerja med upnikom in izvršiteljem, pa je sklepati tudi glede na določbo petega odstavka 38.c člena ZIZ, saj iz te izhaja, da plačilo varščine, ki jo izvršitelj sicer lahko zahteva, ni nujno, saj se izvršitelj in upnik lahko dogovorita drugače. Tudi določba prvega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora stroške najprej plačati upnik, je namenjena varstvu interesov izvršitelja in za opredelitev trenutka nastanka stroškov ni relevantna. Proti stališču, ki ga zagovarja sodišče prve stopnje, pa govori tudi načelo učinkovitosti, ekonomičnosti in hitrosti postopka, kot eno izmed temeljnih načel izvršilnega postopka. To narekuje, da se v primeru nejasnosti zakonske določbe interpretirajo tako, da se upniku povzročajo čim manjši stroški in se zagotavlja čim hitrejša izvedba postopka. Interpretacija sodišča prve stopnje pa dosega ravno nasprotne učinke in je v celoti zmotna. V podkrepitev navedenega upnik prilaga še v zvezi s predmetnim vprašanjem pridobljeno mnenje prof. dr. Vesne Rijavec ter opozarja tudi na v pravni teoriji in sodni praksi v tej povezavi že zavzeta stališča. Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, priglašeni izvršilni stroški pa se priznajo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja, pravilno pa pritožba opozarja na pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je stroškovna zahteva upnika za povračilo stroškov v zvezi z delom izvršitelja utemeljena zgolj, v kolikor upnik izkaže, da je te stroške izvršitelju tudi dejansko plačal. Ker sodišče prve stopnje v posledici navedenega stroškovnega zahtevka upnika ni argumentirano presojalo v smislu potrebnosti priglašenih izvršilnih stroškov za izvršbo, je varovanje pravice strank postopka do pritožbe narekovalo odločitev kot izhaja iz zgornjega izreka.

5. Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških, ki jih priglasi upnik, izhaja iz določb 38. člena ZIZ. Skladno s prvim odstavkom citiranega člena je izvršilne stroške najprej dolžan plačati upnik in mora na zahtevo sodišča v določnem roku tudi plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj, sicer sodišče ustavi izvršbo (drugi odstavek 38. člena ZIZ). Tudi izvršitelj lahko za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja od upnika zahteva plačilo varščine (tretji odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa je citirana določila v izvršilnem postopku, uvedenem na predlog upnika (2. člen ZIZ),(1) potrebno pravilno razumeti tako, da se najprej upniku nalaga stroškovno breme teka tega postopka, saj se vodi po njegovi dispoziciji in v njegovem interesu, pri čemer se slednji izčrpa šele, ko je v celoti poplačan. Skladno z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ pa ima upnik nato pravico, da od dolžnika zahteva povračilo stroškov, ki so bili za izvršbo potrebni, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Skladno z 293. členom ZIZ so izvršilni stroški tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja.

6. Pri presoji, ali upnik v razmerju do dolžnika upravičeno uveljavlja priglašene stroške postopka, mora izvršilno sodišče pretehtati, ali so bili izvršilni stroški priglašeni pravočasno, ali so upniku dejansko nastali ter ali so bili za izvršbo tudi potrebni. Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi delom izvršitelja pa predložitev dokončnega obračuna za plačilo dela in stroškov, ki ga izda izvršitelj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 38.c člena ZIZ), zadošča. Z ozirom, da je dokončnemu obračunu izvršitelja skladno z določbo drugega odstavka 38.c člena ZIZ priznana kvaliteta izvršilnega naslova v razmerju do upnika, predložitev te listine po prepričanju sodišča druge stopnje za sklepanje o utemeljenosti stroškovne zahteve zadošča. Izkazuje namreč izvršljivo obveznost upnika do izvršitelja za opravljana neposredna dejanja izvršbe, hkrati pa v potrebni meri varuje pravni interes izvršitelja, da bo za opravljeno delo poplačan. Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške (oziroma sklepa sodišča, če je upnik zahteval, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče), ki po drugem odstavku 38.c člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj namreč lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor mu upnik na njegovo zahtevo v osmih dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ).

7. Medtem, ko je po izpostavljenem dejansko poplačilo izvršilnih stroškov izvršitelju s strani upnika vprašanje njunega notranjega razmerja, o čemer je moč sklepati tudi glede na dikcijo tretjega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem je zahteva za plačilo varščine v dispoziciji izvršitelja samega, pa je pred neupravičeno priglašenimi stroški za delo izvršitelja varovan tudi dolžnik. Na podlagi predloženega dokončnega obračuna izvršitelja, je izvršilno sodišče namreč zavezano presoditi, ali so v stroškovni zahtevi priglašeni izvršilni stroški bili za izvršbo tudi potrebni. Zoper odločitev izvršilnega sodišča, ki je o utemeljenosti upnikovega stroškovnega zahtevka tako po temelju kot po višini odločilo s sklepom, pa ima dolžnik, v primeru delne zavrnitve stroškovnega zahtevka, pa tudi upnik, še pravico do pritožbe.

8. Zahteva po dejanskem poplačilo stroškov za delo izvršitelja se pri presojanju upravičenja upnika do povračila izvršilnih stroškov v razmerju do dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ) po obrazloženem torej neutemeljeno postavlja.(2) ZIZ za sklepanje o nasprotnem namreč ne nudi pravne podlage.

9. Prvostopenjsko naziranje, da je povrnitev izvršilnih stroškov za delo izvršitelja mogoče utemeljeno uveljavljati le, v kolikor so bili ti s strani upnika izvršitelju že tudi dejansko poravnani, pa je tudi v nasprotju s težnjo po koncentraciji in pospešitvi izvršilnega postopka, kakor pravilno nakazuje že pritožba. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 219/2013 z dne 28. 8. 2014 namreč že zavzelo stališče, da je zaradi zagotovitve hitrega in zanesljivega poteka izvršilnega postopka potrebno, da se že med postopkom izvršbe čim prej rešijo vprašanja glede izvršilnih stroškov. Skladno z osmim odstavkom 38. člena ZIZ mora te upnik zato priglasiti takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izreka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Da bi upnik takšni zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov zadostil, pa jih po prepričanju naslovnega sodišča more priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega izvršiteljevega obračuna in ne šele po tem, ko je te stroške izvršitelju tudi plačal.(3)

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot utemeljeni ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v nov postopek.

11. V okviru novega odločanja bo sodišče prve stopnje upoštevalo v zgornji obrazložitvi izpostavljena materialnopravna izhodišča. O utemeljenosti upnikove zahteve za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov bo, v kolikor je ta podana pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ), odločilo po opravljenem tehtanju, ali so bili v predloženem dokončen obračunu izvršitelja specificirani izvršilni stroški za predmetno izvršbo tudi potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V zvezi z izpostavljenim se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer že (pavšalno) opredelilo, vendar pa je bilo z vidika uresničevanja pravice strank postopka do pritožbe, ki terja argumentirano utemeljitev sprejete odločitve, potrebno odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

Op. št. (1) : 2. člen ZIZ: »(1) Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika.

(2) Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti, če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.« Op. št. (2) : Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odgovoru na vprašanja s posveta višjih sodišč dne 19. 6. 2015 na Evidenčnem oddelku Vrhovnega sodišča RS: „Pravilno je stališče, da upniku ni potrebno priložiti dokazila, da je dejansko poravnal izvršilne stroške izvršitelju, da jih lahko priglasi uspešno na podlagi 38. člena ZIZ“.

Op. št. (3) : Tako tudi VSL sklep III Ip 5775/2013 z dne 20. 3. 2014.