Jedro

Tretja z ugovornimi navedbami ni verjetno izkazala, da ima na dolžnikovi pokojnini in bančnem računu kakršnokoli pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega v tem, da tretji verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico (npr. lastninsko pravico), ki preprečuje izvršbo. Tretja zaradi obstoja neke druge terjatve, ki jo ima do dolžnika, ni pridobila na nobenem predmetu izvršbe nobene pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tretje zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. V preostalem delu se pritožba tretje zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi I 230/2019 z dne 3. 10. 2019 popravi tako, da se popravi naziv upnikovega pooblaščenca v uvodu sklepa ter se uvod sklepa v delu, v katerem je naveden upnikov pooblaščenec: ″zak. zast. Z. J.″ nadomesti z besedilom: ″pooblaščenec Z. J.″ (I. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika (II. točka izreka) in zavrnilo ugovor tretje M. O. (III. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Dolžnik v pritožbi ne navaja, v katerem delu izpodbija sklep sodišča prve stopnje (335. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Glede na vsebino pritožbe pa je evidentno, da izpodbija I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Navaja, da je v izreku sklepa o izvršbi navedeno, da upnika zastopa zakoniti zastopnik Z. J. V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi popravi tako, da se navedba ″zakoniti zastopnik Z. J.″ nadomesti z navedbo ″pooblaščenec Z. J.″. Sodišče je na podlagi ugovora dolžnika in ne vloge ugotovilo, da je uvodu (pravilno v izreku) sklepa o izvršbi pri zapisu zakoniti zastopnik prišlo do pisne pomote v navedbi, vendar je napaka v zapisu zakoniti zastopnik namesto pravilno pooblaščenec le administrativna (pisana) in ne gre za spremembo upnikovega pooblaščenca. Meni, da v navedenem primeru ne gre za napako ali očitno pisno pomoto, ki bi jo sodišče lahko samo popravilo, saj se pojma zakoniti zastopnik in pooblaščenec vsebinsko popolnoma razlikujeta in imata drugačen status. Meni, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je na podlagi ugovora samo popravilo status zakonitega zastopnika v pooblaščenca. Ker ne gre za napako ali očitno pisno pomoto, ampak za vsebino napako, napake ne bi smelo popraviti tisto sodišče, ki je storilo bistveno kršitev, ampak samo instančno sodišče v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom. V spisu se ne nahaja nobena odločba, iz katere bi bilo sklepati, da upnik ni sposoben sam opravljati procesnih dejanj, zato potrebuje zakonitega zastopnika. Iz priložene listine k dokumentaciji sklepa o izvršbi, ki glasi ″punomoć″ ne izhaja, da je bil Z. J. imenovan za zakonitega zastopnika upnika. Dolžnik sklepa, da gre za običajnega pooblaščenca, saj dr. Z. J. ni vpisan v imenik odvetnikov RS in ni izkazano, da ima pravico opravljati funkcijo odvetnika v RS.

3. Tretja M. O. po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. Tretja v pritožbi ne navaja, v katerem delu izpodbija sklep sodišča prve stopnje (335. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da izpodbija I. in III. točko izreka. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ponavlja ugovorne navedbe, da sta tretja M. O. in dolžnik A. O. 6. 2. 2019 sklenila notarski zapis - pisno pripoznavo dolga SV 40/2019, s katero je dolžnik nesporno pripoznal terjatev v višini 30.000,00 EUR. Iz pisne pripoznave dolga izhaja, da sta dolžnik in tretja 15. 11. 2013 sklenila posojilno pogodbo za brezobrestno posojilo v znesku 30.000,00 EUR in da je posojilo zapadlo v plačilo 15. 11. 2018 ter da do tega datuma dolžnik dolga tretji ni vrnil. Dolžnik je s podpisom notarskega zapisa potrdil, da je dejansko prejel celotno denarno posojilo v višini 30.000,00 EUR in hkrati priznal, da tega zneska do 6. 2. 2019 ni vrnil. Dolžnik je v notarskem zapisu izrecno priznaval tretji, da mu je posodila denar, ki ga je potreboval za poplačilo pravdnih stroškov in stroškov kazenskega postopka, ki je tekel v BIH. Dolgovani znesek je zapadel v plačilo 15. 11. 2018. Ponavlja ugovorne navedbe, da je na podlagi notarskega zapisa SV 40/2019 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 30.000,00 EUR s pripadki. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 17935/2019 z dne 29. 5. 2019 predlog za izvršbo zavrglo, ker naj ne bi navedla pravilnega izvršilnega naslova. Dne 13. 6. 2019 je vložila zoper navedeni sklep pritožbo zaradi zmotno in nepolno ugotovljenega dejanskega stanja. Višje sodišče v Celju je s sklepom 22. 8. 2019 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Okrajno sodišče v Ljubljani je nato v ponovnem postopku VL 75252/2019 izdalo sklep, s katerim je predlogu za izvršbo tretje ugodilo in odločilo, da se izvršba zaradi izterjave 30.000,00 EUR opravi z rubežem na denarna sredstva dolžnika. V vmesnem času je Okrajno sodišče v Velenju izdalo sklep o izvršbi v predmetni izvršili zadevi. Zaradi napake sodišča, ki je neutemeljeno zavrnilo pravilno vloženi predlog za izvršbo s strani tretje, je upnik pridobil prednost pri vrstnem redu zastavnih pravic, ki se določa po dnevu oprave rubeža. V kolikor do te napake ne bi prišlo, bi rubež na denarnih sredstvih dolžnika bil že opravljen v korist tretje. Ponavlja ugovorne navedbe, da prejema dolžnik pokojnino, od katere plačuje kredit oziroma ima administrativno prepoved v višini 369,00 EUR. Prejema tudi sredstva za nego in pomoč, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in se ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka. V kolikor bi sodišče dovolilo predmetno izvršbo na predlog upnika in dolžniku zarubilo 391,62 EUR mesečno, kolikor znaša višina zadržanih sredstev na računu dolžnika, bi bila tretja prikrajšana za poplačilo svoje terjatve. Dolžniku namreč na računu po poplačilu predmetne terjatve ne bi ostalo dovolj denarnih sredstev, ob tem pa bi bila tretja prikrajšana za poplačilo svoje terjatve. Znesek, ki mora po sedaj veljavnih predpisih ostati na računu dolžnika in predstavlja 2/3 denarnih prejemkov oziroma 76 % minimalne plače znaša od 1. 1. 2020 dalje 714,84 EUR. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 101. člena ZIZ se namreč sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka in so iz izvršbe izvzeti. Navaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da svoje pravice ni verjetno izkazala in da je njen ugovor neobrazložen. Meni, da ima na dolžnikovi pokojnini pravico, ki preprečuje izvršbo. Navaja, da je sodišče bistveno prekoračilo svoje pravice s tem, ko je izkazano in izvršljivo terjatev tretje označilo kot neizkazano, kljub temu, da je ob odločitvi razpolagalo s potrdilom o izvršljivosti terjatev tretje do dolžnika. Sodišče prve stopnje zmotno meni, da tretja zaradi obstoja druge terjatve, ki jo ima do dolžnika, nima na nobenem predmetu izvršbe v predmetni zadevi nobene pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala tretja, in je zmotno zaključilo, da tretja ni verjetno izkazala, da ima na predmetu, ki je predmet izvršbe, pravico, ki preprečuje izvršbo. V nadaljevanju tretja obširno pritožbeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje odpravilo očitno pisno pomoto v sklepu o dovolitvi izvršbe.

O pritožbi dolžnika zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o popravi očitne pisne pomote (I. točka izreka) in o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (II. točka izreka). Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O popravi izda poseben sklep (drugi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člen ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

6. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da zapis "zakoniti zastopnik (zak. zast.)" v uvodu sklepa o izvršbi namesto pravilno "pooblaščenec" ne predstavlja očitne pisne pomote. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je v uvodu sklepa o izvršbi 3. 10. 2019 pomotoma navedlo, da je Z. J. upnikov zakoniti zastopnik, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je njegov pooblaščenec. Na podlagi navedene ugotovitve, ki pritožbeno niti ni sporna, saj upnik tudi sam pritožbeno trdi, da je Z. J. običajni pooblaščenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s prvim in drugim odstavkom 328. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se sklep o izvršbi 3. 10. 2019 popravi tako, da se navedba ″zak. zast. Z. J.″ nadomesti z navedbo ″pooblaščenec Z. J.″.

7. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da v izvršilnem spisu ni pooblastila v slovenskem jeziku za upnikovo zastopanje po pooblaščencu Z. J.; da iz uvoda sklepa o izvršbi izhaja, da je Z. J. zakoniti zastopnik upnika, v izvršilnem spisu pa se ne nahaja nobena odločba, iz katere bi izhajalo, da upnik ni sposoben sam opravljati procesnih dejanj in da zato potrebuje zakonitega zastopnika; da iz listine ″Punomoč″, ki je bila priložena sklepu o izvršbi, ne izhaja, da bi bil Z. J. imenovan za zakonitega zastopnika; da navedena listina ni prevedena, niti ni opremljena z apostilo; da Z. J. ni vpisan v imenik odvetnikov v RS in ni razvidno, da bi imel v RS pravico opravljati poklic odvetnika; da Z. J. ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo v RS; da bo izvršitev sklepa o izvršbi ogrozila njegovo preživljanje. Na podlagi zgoraj navedenih ugovornih trditev, ki jih dolžnik v pritožbi ponavlja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dolžnik ni navedel nobenih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zato je utemeljeno zaključilo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi neobrazložen in s tem neutemeljen.

8. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da razloga, ki preprečuje izvršbo, ne predstavlja ugovorno zatrjevano dejstvo, da upnik ni predložil pooblastila v slovenskem jeziku za upnikovo zastopanje po pooblaščencu Z. J. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, pooblastila ni potrebno predložiti, ampak se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano in v kakšnem obsegu (šesti odstavek 40. člena ZIZ). Upnik je v predlogu za izvršbo navedel, da ga po pooblastilu zastopa Z. J., predlogu je predložil tudi pooblastilo z dne 22. 2. 2019 v bosanskem jeziku. Sodišče prve stopnje je ob izdaji sklepa o izvršbi pravilno štelo, da je upnik s tem zadostil zahtevi iz šestega odstavka 40. člena ZIZ. Po vložitvi ugovora dolžnika je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi sedmega odstavka 40. člena ZIZ pozvalo upnikovega pooblaščenca, naj predloži pooblastilo v slovenskem jeziku, kar je pooblaščenec tudi storil. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je upnik s tem ugodil zakonskim zahtevam v zvezi s predložitvijo pooblastila, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo in se prepričalo, da upnika zastopa pooblaščenec Z. J. na ustrezen način z ustreznim pooblastilom.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovornimi navedbami dolžnika, da iz uvoda sklepa o izvršbi izhaja, da je Z. J. upnikov zakoniti zastopnik, v spisu pa ni nobene odločbe organa, ki bi to potrjevala, zato Z. J. ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo, kot je že bilo pojasnjeno, pravilno ugotovilo, da je Z. J. pooblaščenec upnika na podlagi pooblastila z dne 22. 2. 2019, prevedenega v slovenski jezik, ki ga je upnik v spis tudi vložil. Po določbi prvega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je lahko v postopku pred okrajnim sodiščem pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Sodišče prve stopnje pravilno o popolni poslovni sposobnosti pooblaščenca Z. J. ni podvomilo, zato je utemeljeno zaključilo, da ta izpolnjuje vse pogoje za zastopanje upnika v tem izvršilnem postopku na podlagi pooblastila. Pravilno je tudi pojasnilo, da Z. J. kot upnikov pooblaščenec ne potrebuje za zastopanje odločbe organa oz. posebnega dovoljenja organa za zastopanje.

10. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da ugovorne navedbe dolžnika glede njegovega težkega preživljanja oz. ogroženega preživljanja v primeru izvrševanja sklepa o izvršbi predstavljajo t. i. socialni razlog, ki ni pravno odločilen ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnikov socialni položaj varuje 102. člen ZIZ, ki ureja omejitve izvršbe. Izvrševalec sklepa o izvršbi pa mora upoštevati tudi 101. člen ZIZ, ki ureja, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe, in omejitve izvršbe.

11. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da niso podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo, na katere pri odločanju o ugovoru pazi sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

12. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo ugovor dolžnika.

13. Zato je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

O pritožbi tretje zoper I. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

14. Pritožba zoper I. točko izreka ni dovoljena, pritožba zoper III. točko izreka pa ni utemeljena.

15. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje zavrže nedovoljeno pritožbo (1. točka 365. člena ZPP v s 366. členom ZPP in 352. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ).

16. Popravni sklep (I. točka izreka) ne predstavlja neugodne odločitve za tretjo, zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tovrstno odločitev. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tretje zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 366. člena ZPP in 352. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrglo kot nedovoljeno. Iz navedenega razloga ni presojalo obširnih pritožbenih navedb tretje v zvezi s popravnim sklepom.

17. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ).

18. Tretja je v ugovoru navajala, da sta z dolžnikom sklenila notarski zapis - pisno pripoznavo dolga SV 40/2019, s katero je dolžnik nesporno pripoznal terjatev v višini 30.000,00 EUR. Iz pisne pripoznave dolga izhaja, da sta dolžnik in tretja dne 15. 11. 2013 sklenila posojilno pogodbo za brezobrestno posojilo v znesku 30.000,00 EUR in da je posojilo zapadlo v plačilo 15. 11. 2018 ter da do tega datuma dolžnik dolga tretji ni vrnil. Dolžnik je s podpisom notarskega zapisa potrdil, da je dejansko prejel celotno denarno posojilo v višini 30.000,00 EUR in hkrati priznal, da tega zneska do 6. 2. 2019 ni vrnil. Dolžnik je v notarskem zapisu izrecno priznaval tretji, da mu je posodila denar, ki ga je potreboval za poplačilo pravdnih stroškov in stroškov kazenskega postopka, ki je tekel v BIH. Tretja je na podlagi notarskega zapisa SV 40/2019 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 30.000,00 EUR s pripadki. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 17935/2019 z dne 29. 5. 2019 predlog zavrglo, saj naj ne bi navedla pravilnega izvršilnega naslova. Dne 13. 6. 2019 je vložila zoper navedeni sklep pritožbo zaradi zmotno in nepolno ugotovljenega dejanskega stanja. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 22. 8. 2019 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Okrajno sodišče v Ljubljani je nato v ponovnem postopku izdalo sklep, s katerim je predlogu za izvršbo tretje ugodilo in odločilo, da se izvršba zaradi izterjave 30.000,00 EUR opravi z rubežem na denarna sredstva dolžnika. Tretja je nadalje v ugovoru navedla, da prejema dolžnik pokojnino, od katere plačuje kredit oziroma ima administrativno prepoved v višini 369,00 EUR. Prejema tudi sredstva za nego in pomoč, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in se ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka. V kolikor bi sodišče dovolilo predmetno izvršbo na predlog upnika in dolžniku zarubilo 391,62 EUR mesečno, kolikor znaša višina zadržanih sredstev na računu dolžnika, bi bila tretja prikrajšana za poplačilo svoje terjatve. Dolžniku namreč na računu po poplačilu predmetne terjatve ne bi ostalo dovolj denarnih sredstev, ob tem pa bi bila tretja prikrajšana za poplačilo svoje terjatve. Vrstni red zastavnih pravic več upnikov se namreč določa po dnevu oprave rubeža. Znesek, ki mora po sedaj veljavnih predpisih ostati na računu dolžnika in predstavlja 2/3 denarnih prejemkov oziroma 76% minimalne plače, znaša okoli 660,00 EUR. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 101. člena ZIZ se namreč sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka in so iz izvršbe izvzeti. Na podlagi zgoraj navedenih ugovornih trditev, ki jih tretja v pritožbi ponavlja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ugovor tretje neutemeljen iz razloga, ker njena pravica na predmetu izvršbe, ki naj bi preprečevala izvršbo, ni verjetno izkazana.

19. V predmetni izvršilni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo na dva dolžnikova predmeta izvršbe, in sicer na dolžnikovo plačo (pokojnino) in na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tretja z že zgoraj povzetimi ugovornimi navedbami ni verjetno izkazala, da ima na dolžnikovi pokojnini in bančnem računu kakršnokoli pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravilno je pojasnilo, da je namen ugovora tretjega v tem, da tretji verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico (npr. lastninsko pravico), ki preprečuje izvršbo. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da tretja zaradi obstoja neke druge terjatve, ki jo ima do dolžnika, in zaradi začetka predmetnega izvršilnega postopka I 230/2019 zoper dolžnika ali začetka kakšnega drugega izvršilnega postopka zoper dolžnika, ni pridobila na nobenem predmetu izvršbe v obravnavanem izvršilnem postopku nobene pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

20. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tretji zaradi začetka predmetnega izvršilnega postopka ni bila kratena pravica do izterjave oz. poplačila njene terjatve v zadevi VL 75252/2019, ki teče pred Okrajnim sodiščem Ljubljani (v nadaljevanju druga izvršilna zadeva). V kolikor je bil tudi v drugi izvršilni zadevi zarubljen del dolžnikove pokojnine, kar pomeni, da bi zastavno pravico na delu dolžnikove pokojnine pridobila dva upnika (upnik v tej izvršilni zadevi in tretja kot upnica v drugi izvršilni zadevi), se vrstni red zastavnih pravic več upnikov določa po dnevu oprave rubeža (prvi odstavek 110. člena ZIZ), rubež pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ). Tako je vrstni red pridobitve zastavne pravice zagotovljen na podlagi zakona, s tem pa ni kršena pravica tretje do izterjave njene terjatve.

21. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba tretje, da zaradi poplačila terjatve v predmetnem izvršilnem postopku dolžniku ne bo ostalo dovolj denarnih sredstev, zato njena terjatev ne bo poplačana, tudi ne predstavlja razloga za ugovor tretje po 64. členu ZIZ. Pravilno pa je tudi pojasnilo, da izvedba dokazov, ki jih je predlagala in predložila tretja, sodišče prve stopnje pa povzema v 19. točki obrazložitve, ni bila potrebna, saj z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage.

22. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tretja ni verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je utemeljeno ugovor tretje na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ zavrnilo.

23. Ob obrazloženem je druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretje zoper III. točko izreka zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.