Jedro

Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu za plačilo uporabnine ( za znesek 15.368,71 EUR s pripadajočimi obrestmi) in v stroškovnem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano odločbo dovolilo spremembe tožbe ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 17.444,55 EUR s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Kar je zahtevala tožeča stranka več (17.848,45 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zakonske zamudne obresti pred dejanskim plačilom stanovanjskih stroškov ter tiste zakonske zamudne obresti, ki so že presegle glavnico, upoštevajoč obrestovanje do 22.5.2007) je zavrnilo ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Toženka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi oziroma jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in naloži tožencu plačilo celotnih stroškov postopka. Navaja da je sporna nepremičnina, ki je bilo pridobljena v času trajanja zakonske zveze sestavni del premoženja obeh zakoncev, Pravdni stranki delitve premoženja nista dogovorili, pri čemer je toženka prepričana, da brez delitve nobeden izmed zakoncev nima pravice do izključnih razpolaganj s skupnim premoženjem, lastnik pa tudi ne more napram bivšemu zakoncu uveljavljati zahtevkov kot izključni lastnik. Po prepričanju toženke sodišče ne bi smelo razsoditi o uporabnini brez razrešitve predhodnega vprašanja glede razdelitve skupnega premoženja. Prosi za inštančno presojo razsodbe tudi v delu, kjer je odločeno, da ji Ustava RS preprečuje pridobitev solastnine na, v času trajanja zakonske zveze, pridobljeni nepremičnini. Toženka je v postopku večkrat opozorila, da ocenjuje, da je tožbeni zahtevek v nasprotju z moralnimi načeli. Dejstvo je namreč, da je bila tožniku preživnina za toženko odmerjena tudi na podlagi dejstva, da toženka ostaja na naslovu skupnega domovanja za katerega naj bi toženec kril vse stroške. Kmalu po zaključku ločitvenega postopka pa je tožnik s tem postopkom uveljavljal domnevno upravičenje do najemnine, čeprav je le nekaj časa nazaj kot znatno olajševalno okoliščino navajal možnost nudenja bivalnih pogojev.

Pritožba je delno utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka je plačilo uporabnine ter stanovanjskih stroškov za stanovanje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.

Med pravdnima strankama je bila zakonska zveza sklenjena v letu 1983, njuna življenjska skupnost je razpadla leta 2001, uradno pa je bila zakonska zveza razvezana leta 2004. Prodajna pogodba za sporno stanovanje je bila sklenjena v novembru leta 1994, sklep o vknjižbi tožnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo pa je bil izdan dne 10.4.2002. Iz navedenega nedvomno izhaja, da je bilo sporno stanovanje kupljeno v času zakonske zveze. Tožnik pa ni zatrjeval, da navedeno stanovanje ne bi bilo pridobljeno z delom v zakonski zvezi oz. da je bilo pridobljeno iz njegovega posebnega premoženja. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbo 2. odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da zakonca na originaren način pridobita skupno premoženje z delom v času trajanja zakonske zveze ter je pravilno ugotovilo, da na takšni podlagi nastane skupna lastnina le v primeru, če se na podlagi sklenjenega pravnega posla, vsaj eden od zakoncev kot lastnik lahko vknjiži v zemljiško knjigo. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila toženka tako v času nakupa stanovanja kot v času izdaje sodbe državljanka Republike Hrvaške, zato na podlagi pravnega posla ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičnini. Vendar pa državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje (glej odločbo Vrhovnega sodišča v zadevi z opr. št. II Ips 680/2008) (1).

Nesporno je, da pravdni stranki skupnega premoženja še nista razdelili, zato se v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje pojavi vprašanje višine deležev pravdnih strank na navedenem skupnem premoženju.

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča, da je bil tožnik izključen od (so)uporabe spornega stanovanja, zato mu iz naslova neupravičene pridobitve (198. člena Obligacijskega zakonika v skladu s katerim je tisti, ki je uporabil tujo stvar v svojo korist, dolžan njenemu imetniku nadomestiti korist, ki jo je od uporabe imel) pripada uporabnina v sorazmerju z njegovim deležem na skupnem premoženju. Obstoj posebnega dogovora med pravdnima strankama o uporabi stanovanja kot skupnega premoženja po katerem bi toženka uporabljala stanovanje, pa toženka ni zatrjevala.

Pritožbena trditev, da je bila tožniku preživnina za toženko odmerjena tudi na podlagi dejstva, da toženka ostaja na naslovu skupnega domovanja za katerega naj bi tožnik kril vse stroške, napeljuje na dejstvo, da je tožnik privolil v prikrajšanje, vendar pa navedenega dejstva toženka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala (zatrjevala je le, da je tožnik po razvezni sodbi preživninski zavezanec ter da preživnine ne plačuje), zato te njene trditve glede na prepoved iz 1. odstavka 337. člena ZPP, ni več mogoče upoštevati. Tožnica namreč v pritožbi niti ni poskušala pojasniti, zakaj tega dejstva ni mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

Pritožnica ugodilnemu delu iz naslova stanovanjskih obveznosti obrazloženo ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je odločitev materialnopravno pravilna.

Ker se sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo deležev na skupnem premoženju, je bilo potrebno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (355. člen ZPP). O vprašanju tožnikovega in toženkinega deleža na stanovanju bo moralo prvostopno sodišče odločiti kot o predhodnem vprašanju in nato ponovno odločiti o zahtevku za plačilo uporabnine.

Razveljavitev pretežnega dela sodbe sodišča prve stopnje ima za posledico tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka (primerjaj 4. odstavek 163. člena ZPP).

(1)Po 2. odstavku 51. člena ZZZDR velja, da je vse premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv, ne pa, da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini. V primeru pravno poslovne pridobitve lastninske pravice zato za veljavnost njenega prenosa iz premoženja prodajalca v premoženje pridobitelja oziroma v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le zakonec, ki sklepa pogodbo. Le taka razlaga omogoča dosledno upoštevanje kolektivne narave skupne lastnine.