U-I-65/97

4. 2. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Daj-Dam, d.d., Ljubljana, ABC Pomurka Gostinsko podjetje, p.o., Operna klet Ljubljana, Dairy Queen, d.o.o., Ljubljana, McDonalds Slovenija, d.o.o., Ljubljana, Gostinsko podjetje Ljubljana, p.o., in Grand Hotel Union, p.o., Ljubljana, ki jih zastopajo dr. Peter Čeferin, Rok Čeferin in Aleksander Čeferin, odvetniki v Grosupljem, na seji dne 4. februarja 1999

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti 6. in 8. točke prvega odstavka 5. člena in 1. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnice so gospodarske družbe, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Vse so bile kaznovane zaradi gospodarskih prestopkov iz 1. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe - uporabljale naj bi higiensko oporečno olje za cvrtje v fritezah. S tem naj bi kršile določbi 6. in 8. točke prvega odstavka 5. člena navedenega Zakona, ki pa naj bi bili po mnenju pobudnic v nasprotju z Ustavo. Načelo pravne države oziroma načelo pravne varnosti zahteva, da morajo biti pravna izhodišča za vedenje in ravnanje pravnih subjektov vnaprej določena ali vsaj določljiva. Izpodbijani določbi pa naj bi se v svojem bistvenem delu, ko obravnavata živilo, ki ni higiensko neoporečno, navezovali na neobstoječ predpis. Po mnenju pobudnic gre za potrebo po predpisu, ki bi moral določati metode in kriterije za ocenjevanje termično obdelanih olj. Izpodbijani določbi naj bi bili v nasprotju tudi s 7. členom Kazenskega zakonika, ki se smiselno uporablja tudi za gospodarske prestopke. V izpodbijanih določbah naj bi namreč ne bili določeni oziroma določljivi znaki gospodarskega prestopka. V utemeljitvi pobude se pobudnice sklicujejo na strokovna mnenja Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo, Kemijskega inštituta Ljubljana in Biotehnične fakultete, ter stališča Gospodarske zbornice Slovenije. Predlagajo razveljavitev izpodbijanih določb in izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Šlo naj bi namreč za pravni položaj, ko je zakonska ureditev protiustavna zato, ker vprašanja ugotavljanja (ne)oporečnosti jedilnega olja ne ureja, saj naj bi bilo treba o tem sprejeti ustrezen pravilnik.

2.Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe zahteva, da so v prometu samo higiensko neoporečna živila in določa lastnosti, zaradi katerih živila niso neoporečna.

Katerakoli od v Zakonu naštetih lastnosti, ugotovljena v analizi živila, že zadošča za ugotovitev, da je živilo higiensko oporečno. Po mnenju Državnega zbora izpodbijane določbe dajejo zadostno podlago, da se z analizo vzetih vzorcev ugotovi higienska oporečnost ali oporečnost sestave ali drugih lastnosti živila. Dejanja, ki so kazniva, naj bi bila torej v Zakonu dovolj določena, kazni zanje pa vnaprej predpisane. Določen je tudi način jemanja vzorcev živil in organizacija, ki opravlja analize. Zakon naj bi ne bil v nasprotju z 2. in 28. členom Ustave, čeprav ni predpisa, ki bi podrobneje določil tiste lastnosti tehnično obdelanih olj, zaradi katerih to živilo velja kot higiensko oporečno.

B.

3.Določba 7. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: KZ) definira kaznivo dejanje. Gospodarski prestopek pa definira 2. člen Zakona o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 10/86, prečiščeno besedilo, ki se še vedno uporablja kot predpis Republike Slovenije). Tudi v Zakonu o smiselni uporabi nekaterih določb Kazenskega zakonika Republike Slovenije in Zakona o kazenskem postopku za gospodarske prestopke (Uradni list RS, št. 13/95 - v nadaljevanju: ZSUN) določba 7. člena KZ ni navedena med tistimi, ki bi smiselno veljale tudi za gospodarske prestopke. Za zatrjevano neskladnost torej sploh ne gre. To, kar pobudnice v tem delu smiselno zatrjujejo, pa bi se lahko štelo za morebitno neskladnost izpodbijanih določb Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85 - v nadaljevanju: ZZNPSR) z 28. členom Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu).

4.Neskladnost izpodbijanih določb ZZNPSR z 28. členom Ustave je ena od sedanjih pobudnic uveljavljala tudi v ustavni pritožbi zoper posamične sodbe. O ustavni pritožbi je Ustavno sodišče že odločilo s sklepom št. Up-118/97 z dne 5.12.1997, in v obrazložitvi med drugim navedlo:

"8. Člen 28 Ustave določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu zahteva, da je zakon, ki določeno dejanje opredeljuje kot kaznivo, določen, jasen in predvidljiv. Od organov, ki kazenskopravne norme uporabljajo, pa načelo zakonitosti zahteva, da te norme restriktivno razlagajo. Smisel načela zakonitosti je, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo, in se zaveda, da dela nekaj, kar je kaznivo. 9. Po določbi 1. točke prvega odstavka 29. člena ZZNPSR se kaznuje za gospodarski prestopek, kdor se ukvarja s proizvodnjo, uvozom ali prometom živil ali predmetov splošne rabe, če da v promet živila ali predmete splošne rabe, ki niso higiensko neoporečni, ali če proizvede živila ali predmete splošne rabe iz surovin, ki niso higiensko neoporečne. Člen 5 istega zakona pa določa, kdaj se šteje, da živila ali predmeti splošne rabe niso higiensko neoporečni. Po 6. točki prvega odstavka 5. člena se šteje, da živila in predmeti splošne rabe niso higiensko neoporečni, če je njihova sestava ali če so njihove organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi kemičnih, mikrobioloških ali drugih procesov toliko spremenjene, da niso več uporabni za določene namene. Po 8. točki citiranega člena pa se šteje, da niso neoporečni, če lahko zaradi sestave ali zaradi drugih lastnosti škodljivo vplivajo na zdravje potrošnikov. Po določbi 24. člena ZZNPSR opravljajo preizkušanje vzorcev živil zaradi ugotavljanja njihove zdravstvene neoporečnosti pooblaščene zdravstvene organizacije. Njihov izid analize ima moč dokaza o zdravstveni neoporečnosti oziroma oporečnosti, izpodbijati pa ga je mogoče le z zahtevo, da se opravi superanaliza (24. člen Zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, Uradni list SRS, št. 17/75, s spremembami v št. 42/86 in naslednjih - v nadaljevanju ZZN).

10. Ni utemeljen očitek, da je določba 6. točke prvega odstavka 5. člena ZZNPSR v nasprotju z 28. členom Ustave, ker za presojo organoleptičnih lastnosti ne predpisuje objektivnih kriterijev. Gospodarski prestopek je opredeljen v 1. točki prvega odstavka 29. člena ZZNPSR, ki določa, kdo je storilec, kateri sta izvršitveni dejanji, v 5. členu pa podrobnje določa, kdaj se šteje, da je živilo oporečno. S tem je gospodarski prestopek dovolj jasno določen. Oporečnost živila je dejstvo, ki je v postopku pred sodiščem predmet ugotavljanja in dokazovanja. Ker gre za strokovno vprašanje, se dejstvo oporečnosti dokazuje z izvidom in mnenjem pooblaščene zdravstvene organizacije, njihova ocena pa predstavlja dokaz, ki je kot vsak drug dokaz podvržen prosti presoji sodišča. Subjektivnost presoje organoleptičnih lastnosti je vprašanje metode za opravljanje analize vzorcev. Strokovna organizacija opravi analizo vzorcev in poda oceno o oporečnosti v skladu s pravili stroke. Načelo določenosti kaznivega ravnanja v zakonu pa ne zahteva, da bi zakon določil tudi strokovna pravila, po katerih morajo ravnati pooblaščene organizacije pri ocenjevanju oporečnosti vzorcev živil."

5.Načelo zakonitosti, opredeljeno v 28. členu Ustave, zapoveduje, da morata biti kaznivo ravnanje in sankcija zanj opredeljena določno in vnaprej. Tako se ve, kje je meja med prepovedanim in dovoljenim, zakon pa ohrani tisti bistveni značilnosti, ki preprečujeta, da bi bil arbitraren, to je splošnost in abstraktnost. Le vnaprej predvidena in določno opredeljena zapoved oziroma prepoved more torej učinkovito odvrniti od njenega kršenja.

6.ZZNPSR določa pogoje, ki jim morajo ustrezati živila glede zdravstvene neoporečnosti. V 3. členu ZZNPSR opredeli zdravstveno neoporečnost kot higiensko neoporečnost živil in neoporečnost njihove sestave, ki vpliva na biološko vrednost živil. V 5. členu je določeno, kdaj se šteje, da živila higiensko niso neoporečna. Katera živila veljajo za oporečna glede sestave, pa določa 7. člen ZZNPSR. Po teh določbah ne gre nujno in vedno le za ugotavljanje, ali (upo)rabljeno živilo (konkretno olje) ustreza določenim kakovostnim standardom. Tudi olje, ki bi sicer povsem ustrezalo predpisanim standardom po svojih kemijskih, tehnoloških in prehrambenih (biološki vrednosti) lastnostih, je lahko higiensko oporečno in neprimerno za prehrano ljudi: na primer zaradi okuženosti z bolezenskimi klicami, zaradi onesnaženosti z različnimi mehanskimi oziroma toksičnimi primesmi, pa tudi na primer zaradi neustreznega okusa, vonja ali videza.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da so iz razlogov, navedenih že v zgoraj citirani odločitvi o ustavni pritožbi, navedbe o neskladnosti izpodbijanih določb ZZNPSR z 2. in 28. členom Ustave očitno neutemeljene. Zato je pobudo zavrnilo.

8.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločitev je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen