- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1097/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:III.CP.1097.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Obnova postopka - Ali je tožena stranka pravilno vložila predlog za obnovo postopka in ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo?Tožena stranka se pritožuje nad zavrženjem predloga za obnovo postopka, pri čemer navaja, da je imela dokaze o posojilu, ki ga je prejela od tožnika.
- Zakoniti razlog za obnovo - Kakšni so zakonski razlogi za obnovo postopka in ali so bili ti razlogi v tem primeru izpolnjeni?Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni navedla zakonitega razloga za obnovo postopka in ni ravnala po pozivu sodišča.
- Novi dokazi - Ali so novi dokazi, ki jih tožena stranka navaja, dopustni v pritožbenem postopku?Sodišče je ugotovilo, da novi dokazi, ki jih tožena stranka predlaga, niso dopustni, saj jih je že predlagala v prejšnjem postopku.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlagatelj mora v predlogu za obnovo navesti zakoniti razlog za obnovo postopka in okoliščino, da bi bila zanj izdana ugodnejša odločba.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka.
Zoper tak sklep se pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi navaja, da ne ve, zakaj je sodišče zavrglo njen predlog. Da sta si toženca sposodila 700.000,00 SIT imata dokaze priči R. D. in gospo, ki je bila takrat v službi pri tožniku, in knjigo, v katero je tožnik vpisoval zneske, ki sta si jih sposodila. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka opisuje, kako jo je ogoljufal tožnik, in predlagata, da sodišče od toženca zahteva, da predloži knjigo ter prosita za pojasnilo, kakšen je postopek, da vložita tožbo na vrhovno sodišče. Pritožba ni utemeljena.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga smejo stranke vložiti zoper pravnomočno končno odločbo sodišča, če so podane za to v zakonu posebej predpisane predpostavke. Po pozivu sodišča, da se izjasni, kakšno pravno sredstvo vlaga in naj navede zakoniti razlog za obnovo, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja, tožena stranka ni ravnala po zahtevi sodišča, čeprav je bila s sklepom sodišča prve stopnje P 582/2001 z dne 18.8.2008 opozorjena na pravne posledice in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrglo predlog za obnovo postopka pravilna že iz teh razlogov (nepopoln predlog). Odločitev pa je pravilna tudi iz drugih razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Obnova postopka zaradi novih dokazov (obnovitveni razlog iz člena 394 točka 10 ZPP) se sme dovoliti, samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan (2. odstavek člena 395 ZPP). Ob takem, ko sta toženca te dokaze predlagala že v pritožbi zoper sodbo ne gre za nov dokaz in gre za nedovoljeni dokaz. Sodišče prve stopnje je pravno korektno tožencema pojasnilo, zakaj je sprejelo tako odločitev in se toženca neutemeljeno sprašujeta, na kakšni osnovi je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev. S tem, ko toženca dodatno predlagata dodatno pričo, ki je bila zaposlena pri tožniku, gre za nedopustno novoto v pritožbenem postopku. Vse druge okoliščine, ki jih opisujeta toženca v pritožbi o ravnanju tožnika, pa v ničemer ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in na njih pritožbeno sodišče zaradi nepotrebnosti ne odgovarja. Tožba na Vrhovno sodišče v konkretnem primeru ni dopustna, saj v civilnih postopkih, kot je ta, Vrhovno sodišče odloča le o izrednih pravnih sredstvih.
Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP).
Za sojenje v tej zadevi je bilo tukajšnje sodišče pristojno, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009 prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.