Jedro

Ustava RS vse lastnike na načelnem nivoju enako obravnava. Tako kot na načelnem nivoju ščiti lastninsko pravico dolžnika, ščiti tudi lastninsko pravico upnikov. Ker obveznosti do svojih upnikov dolžnik ni poravnal, se je znašel v postopku osebnega stečaja, ki se vodi izključno zaradi poplačila njegovih upnikov, torej zaradi varstva njihove lastninske pravice. Izpodbijani sklep bi bil torej v nasprotju z Ustavo le v primeru, če bi bil izdan brez pravne podlage, torej v primeru, ko ne bi zasledoval enakega varstva lastninske pravice upnikov in dolžnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 154, v nadaljevanju p. d.) je sodišče prve stopnje dolžniku naročilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino z ID znakom 0000-1/0-0, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo skupaj z zemljiščem parc. št. 1/0 k. o. X in nepremičnino z ID znakom 0000-2/0-0, ki v naravi predstavlja pomožni objekt stanovanjske stavbe, skupaj z zemljiščem parc. št. 2/0 k. o. X in ju izroči upraviteljici.

Dolžnikova pritožba

2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (p. d. 155). V pritožbi je navedel, da ni lastnik v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin, da so mu te nepremičnine neznane, da ne pozna lokacije, da tam ni prebival in da se zato ne more izseliti. V kolikor pa se izselitev nanaša na njemu solastne nepremičnin, pa je navedel, „da zahteva stečajne upraviteljice na izpraznitev nepremičnine v lasti žene stečajnega dolžnika ni v skladu z Ustavo, saj je lastnina po Ustavi varovana kategorija in je tako vsakomur potrebno zagotoviti do lastnine. Torej gre v sklepu St 001/2016 za kršitev materialnega prava, saj lastnika nepremičnine ni možno seliti iz lastne nepremičnine, dokler je nepremičnina v njegovi lasti...“ Izselitev bi bila po njegovem možna le v primeru, če stečajni dolžnik ne bi bil več lastnik.

Odgovor upraviteljice

3. V vlogi z dne 7. 9. 2019 (p. d. 179), s katero je odgovorila na pritožbo, je upraviteljica navedla, da se sporne nepremičnina prodajajo v dveh postopkih osebnega stečaja, v vsakem do 1/2; in sicer v predmetnem postopku in v postopku nad A. A. pod St 002/2016. Sklep o izpraznitvi nepremičnine St 002/2016 nad A. A. je že pravnomočen. Zemljiškoknjižna izpiska, ki ju je pritožnik priložil k pritožbi, se nanašata na druge nepremičnine od tistih, ki so predmet prodaje. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani (VSL) Cst 267/2019, Cst 268/2019 je razvidno, da je sklicevanje dolžnika na ustavno varovanje lastninske pravice brezpredmetno, saj ustavno varovana pravica do lastnine varuje tudi lastninsko pravico upnikov, ki v stečajnem postopku nad dolžnikom niso bili poplačani.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o prodaji stanovanja ali družinske stanovanjske hiše dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju.

6. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo šele po izdaji petega sklepa o prodaji spornih nepremičnin z dne 26. 11. 2018 (p. d. 150). Ta je postal pravnomočen 5. 2. 2019. Prvi sklep o prodaji teh nepremičnin je bil izdan že 22. 2. 2017 (p. d. 90), kar pomeni, da se prodaja spornih nepremičnin vleče že skoraj dve leti in pol. 7. Pritožbenemu zatrjevanju, da dolžnik ni (so)lastnik v izreku navedenega sklepa navedenih nepremičnin in da jih ne pozna ter jih ne more izprazniti, ni mogoče slediti že zato, ker je dolžnik k pritožbi predložil ZK izpisek za nepremičnine z ID znakom 0000 1 in ID znakom 0000 2, oboje k. o. X.1 Solastnik teh nepremičnin pa res ni on. Zato se v predmetnem postopku tudi ne prodajajo.

8. Zmotno je tudi pritožnikovo pravno naziranje, da izpodbijani sklep posega v njegovo ustavno varovano pravico do zasebne lastnine. Ustava RS vse lastnike na načelnem nivoju enako obravnava. Tako kot na načelnem nivoju ščiti lastninsko pravico dolžnika, ščiti tudi lastninsko pravico upnikov. Ker obveznosti do svojih upnikov dolžnik ni poravnal, se je znašel v postopku osebnega stečaja, ki se vodi izključno zaradi poplačila njegovih upnikov, torej zaradi varstva njihove lastninske pravice. Izpodbijani sklep bi bil torej v nasprotju z Ustavo le v primeru, če bi bil izdan brez pravne podlage, torej v primeru, ko ne bi zasledoval enakega varstva lastninske pravice upnikov in dolžnikov.

9. Pritožbeno sodišče izkustveno verjame dolžniku, da ga bo selitev, tako kot njegovo ženo in vse člane njegove družine, prizadela. Vendar pa njegova navedba, da nima druge nepremičnine, kjer bi lahko živel z družino, ne pomeni, da je izpodbijani sklep kot ukrep sodišča proti njemu neprimeren. Ne nazadnje je tako on (1. 3. 2016) kot njegova žena A. A. (10. 3. 2016, St 002/2016) sam predlagal začetek stečajnega postopka. Kot predlagatelj tega pa je nedvomno vedel, da se bo v tem postopku prodajalo njegovo premoženje zaradi poplačila upnikov. Torej je pričakoval, da bo prej kot slej z družino moral izprazniti hišo, v kateri živi.

10. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Predmet prodaje so druge nepremičnine in sicer nepremičnina z znakom ID 0000-1/0-0 in nepremičnina z znakom ID 0000-2/0-0 (glej izrek izpodbijanega sklepa)