Jedro

Ker so razlogi za pritožbo bistveni za odločitev o zadevi, bi moral organ za brezplačno pravno pomoč dati stranki možnost, da se o tem izjavi oziroma jo pozvati, da glede tega svojo prošnjo dopolni. Na ta način bi bilo tožeči stranki omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku, upoštevajoč tudi vse ostale določbe ZUP, ki urejajo potek ugotovitvenega postopka, je mogoče sprejeti vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1370/2019-3 z dne 18. 10. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega zastopanja pri vložitvi pritožbe zoper sodbo in sklep št. I Pg 30/2017 z dne 4. 9. 2019 in oprostitve sodne takse ter morebitnih stroškov. Organ za brezplačno pravno pomoč je prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z obrazložitvijo, da prosilec s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz obrazložitve izhaja, da sta bila v zadevi št. I Pg 30/2017 z dne 4. 9. 2019 izdana sodba in sklep, s katerima je sodišče zavrglo tožbo prosilca v delu, v katerem je zahteval, naj sodišče ugotovi, da obstoji terjatev prosilca do tožene stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 10.444,23 EUR od 9. 5. 2016 dalje ter zavrnilo zahtevek prosilca, da ugotovi obstoj terjatve prosilca do tožene stranke v znesku 10.444,23 EUR in v znesku 384.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2016 dalje do plačila ter prosilcu naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 6.192,64 EUR. Organ navaja, da prosilec ni navedel razlogov, zaradi katerih želi vložiti pritožbo, pregled zadeve pa pokaže, da je vložil tožbo zoper A. d.o.o. - v stečaju zaradi ugotovitve obstoja terjatve v višini 384.000,00 EUR. To terjatev je prijavil v stečajnem postopku, ki se vodi zoper navedeno gospodarsko družbo pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod št. St ... , stečajna upraviteljica pa je terjatev prerekala, ker je upnik ni zadosti izkazal. Iz tožbenih navedb izhaja, da je prosilec terjatev prijavil na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju z dne 4. 9. 2013 iz naslova še neizplačane nagrade za korektno opravljeno delo. V skladu s 7. členom pogodbe je prosilcu za opravljanje poslov po poslovodenju pripadala nagrada v znesku 96.000,00 EUR neto letno oziroma 384.000,00 EUR za obdobje štirih let, ki bi se naj prosilcu izplačala po vsakih dveh letih poslovodenja. Prosilec zatrjuje, da mu je mandat predčasno potekel dne 9. 5. 2016, saj je pogodbo o poslovodenju predčasno prekinila stečajna upraviteljica.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je sodišče v sodbi izčrpno pojasnilo, zakaj je zavrglo in zavrnilo prosilčev tožbeni zahtevek. Bistvo zavrnitve zahtevka je, da pogodba, na podlagi katere je prosilec zahteval plačilo vtoževanega zneska, ni veljavno sklenjena, saj bi za veljavnost pogodbe le-to moral odobriti edini družbenik tožene stranke, in sicer v obliki sklepa, ki bi moral biti vpisan v knjigo sklepov. Pogodbeni stranki omenjene pogodbe o poslovodenju z dne 4. 9. 2013 sta namreč A. d.o.o., ki jo zastopa B.B., in B.B. Slednji torej nastopa v pogodbi kot pogodbena stranka tako na strani izvajalca storitev, kot na strani družbe A. d.o.o.. Ker takšne odobritve ni bilo, pogodba ni veljavno sklenjena, in ne more zavezovati tožene stranke k plačilu, ki ga je s tožbo zahteval prosilec. Razen tega je sodišče tudi pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka (obrestni del) prosilca zavrglo iz razloga, ker je prosilec zamudil enomesečni rok za uveljavljanje terjatve iz 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz teh razlogov organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo.

3. Zoper takšno odločitev je vložila tožbo tožeča stranka in v njej navaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodišči, ki odločajo o njegovih pravicah in pravnih interesih. Glede navedbe v izpodbijani odločbi, da prosilec ni navedel razlogov, zaradi katerih želi vložiti pritožbo, tožeča stranka pojasnjuje, da če bi bila prava vešča, bi v prošnji za brezplačno pravno pomoč navedla vsa dejstva in razloge, sicer pa izhaja iz laične presoje, da je vsak upravičen do plačila za opravljeno delo. Tožena stranka v odločbi navaja le, da tožeča stranka nima verjetnega izgleda za uspeh in pri tem navaja izključno navedbe iz sodbe, nikjer pa ni navedeno, da je v celoti pregledala predmetni tožbeni zahtevek z vsemi prilogami in dokazi. Tožeča stranka prosi za brezplačno pravno pomoč ravno zato, ker je prava nevešča. 4. Navaja še, da je bilo v zadevi vloženih več kazenskih ovadb zoper akterje kaznivih dejanj, česar pa organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o brezplačni pravni pomoči ni upošteval. Iz tega razloga tožeča stranka predlaga izločitev predsednice sodišča višje sodnice C.C., ker je tožeča stranka dne 2. 4. 2019 zoper njo podala naznanilo kazenske odgovornosti suma kaznivega dejanja v postopku stečaja pod št. St 1662/2010 na Specializirano državno tožilstvo RS. Tožeča stranka se sklicuje na pravico do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave in na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, po katerem sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odloči tako, da tožeči stranki odobri brezplačno pravno pomoč in jo oprosti plačila sodne takse.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči opredeljuje ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

8. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je udeležba v postopku razumna. Kdaj šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP, kot je navedeno v tč. 7 te obrazložitve.

9. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 30/2017 z dne 4. 9. 2019. Sodišče se sicer strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da je sodišče obširno in izčrpno pojasnilo razloge za svojo odločitev. Ne glede na to, pa je treba pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). V primeru, ko gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku, pa se na ta način uresničuje tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

10. Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP mora torej biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh.

11. Organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi navaja, da tožnik v svoji prošnji razlogov, iz katerih želi vložiti pritožbo, ni navedel, nato pa s povzemanjem razlogov iz predmetnega sodbe in sklepa zaključuje, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da želi brezplačno pravno pomoč za zastopanje v pritožbenem postopku, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi tožnikove vloge izdal izpodbijano odločbo, ne da bi ga pozval k dopolnitvi vloge. Glede tistih vprašanj postopka, ki jih ZBPP ne rešuje, postopa organ za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Ta pa organu nalaga, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). V ta namen uradna oseba ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena (prvi odstavek 139. člena ZUP). Glede na to, da so razlogi za pritožbo bistveni za odločitev o zadevi, bi moral organ za brezplačno pravno pomoč dati stranki možnost, da se o tem izjavi oziroma jo pozvati, da glede tega svojo prošnjo dopolni. Na ta način bi bilo tožeči stranki omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku, upoštevajoč tudi vse ostale določbe ZUP, ki urejajo potek ugotovitvenega postopka, je mogoče sprejeti vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 12. Razen tega tožnik kot dopustno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), saj mu pred izdajo izpodbijane odločbe glede na potek postopka pred organom za brezplačno pravno pomoč ni bila dana možnost za to, uveljavlja izločitev uradne osebe, ki je izdala izpodbijano odločbo po 37. členu ZUP, odločitev o tem pa je pogoj za zakonito odločbo.

13. Ker zgoraj navedene procesne določbe v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč in pri izdaji izpodbijane odločbe niso bile upoštevane in uporabljene, kar je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, ter zaradi odločitve o izločitvi uradne osebe, je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka, tožnika pozvati k dopolnitvi prošnje in mu dati možnost, da se o tem izjavi, odločiti pa bo treba tudi o predlagani izločitvi uradne osebe ter nato po tako dopolnjenem postopku ponovno odločiti o zadevi.

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).