Jedro

Če sporno stanovanje predstavlja sestavni del podržavljene nepremičnine in čeprav se je zaradi tega vrednost nacionalizirane nepremičnine povečala, to lahko vpliva na način vračanja, ni pa mogoče ločeno obravnavati take stanovanjske enote.

Izrek

Tožbi se ugodi in se delna odločba Ministrstva za kulturo Republike Slovenije z dne 17.5.1993 pod 2. točko izreka odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z navedeno delno odločbo pod l. točko izreka delno ugodila zahtevi tožeče stranke za denacionalizacijo nepremičnine v ..., vpisane v vložni št. 106 in odločila, da se na podržavljenem delu navedene nepremičnine, ki obsega zemljišče parc. št. 82/3, 82/5, štirisobno stanovanje v 3. nadstropju v izmeri 107,6 m2, poslovni prostor v izmeri 357,91 m2 (katerega zaseda ... založba ...) vzpostavi lastninska pravica v korist I.K., H.K. in F.Ž.-G. in sicer vsake do 1/3. Pod 2. točko izreka pa je ugotovila, da ni predmet denacionalizacije trisobno stanovanje v 1. nadstropju, ki ga zaseda M.G., ker je bilo zgrajeno po podržavljenju. V obrazložitvi glede izreka pod 2. točko (ki je sporen v upravnem sporu) navaja, da je za nadzidavo dvoriščnega objekta za sporno stanovanje 4.6.1962 dobil dovoljenje hišni svet hiše ... Stanovanje je bilo zgrajeno po nacionalizaciji v letu 1963. Poleg tega iz pogodbe z dne 24.6.1971, ki so jo tožnice kot etažne lastnice sklenile s Stanovanjskim podjetjem ... izhaja, da je solastništvo na tem stanovanju že določeno in sicer so tožnice solastnice do 1/2, druga polovica pa je v družbeni lastnini.

Tožeča stranka izrecno izpodbija samo 2. točko izreka navedene odločbe in uveljavlja tožbene razloge nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da je stavba ... ob podržavljenju obsegala eno dvosobno, eno trosobno, štiri štirisobna stanovanja, dve skladišči in en poslovni prostor. V času podržavljenja je bilo trosobno stanovanje v izgradnji, vendar se je obravnavalo enako kot druga stanovanja v hiši. To stanovanje je kot sestavni del hiše navedeno v odločbi Komisije za nacionalizacijo pri OLO ... z dne 14.10.1959 in tudi v obrazložitvi odločbe istega organa z dne 5.5.1960 o izvzemu posameznih stanovanj kot fizičnih delov stavbe v korist tožnic - bivših lastnic. Pretežni del obravnavanega stanovanja je bil zgrajen že v letu 1938 in ne šele po nacionalizaciji. V pritličju stavbe je bila predvidena šivalnica in skladišče. Zaradi slabe dnevne svetlobe je bila šivalnica premeščena v 1. nadstropje, kjer je bilo prvotno predvideno stanovanje za lastnico. Ker se je tako gradnja povečala za eno etažo je zmanjkalo sredstev za dograditev predvidenega stanovanja v 2. nadstropju nad šivalnico. Zgrajena pa je bila spodnja betonska plošča in zunanji zidovi na severni in vzhodni strani ter speljani komunalni vodi do plošče. Ob nacionalizaciji je bil tako že zgrajen bistveni del tega stanovanja in je tako to stanovanje delilo usodo ostale hiše skupaj z blokado privarčevanih sredstev za njegovo dograditev. Ob soglasju občine je bilo stanovanje dograjeno že v letu 1957 in so njegovo gradnjo sofinancirale tudi tožnice, ki so morale sostanovalki preskrbeti nadomestno stanovanje. Tožeča stranka zahteva vrnitev nacionalizirane stavbe v celoti, tožena stranka pa obravnava vrnitev spornega stanovanja kot vrnitev posameznega dela stavbe, za kar ni podlage. Stanovanje je bilo res dograjeno po nacionalizaciji, vendar se s tem vrednost zgradbe ni bistveno povečala, saj po oceni izvedenca gradbene stroke to stanovanje predstavlja le 4,72 % vrednosti hiše. To potrjuje tudi sodna cenilka, po katerem se je vrednost zgradbe po nacionalizaciji povečala za 1,88 %. Pogodbe, na katero se sklicuje tožena stranka, občina ... nikoli ni priznala in je tožeči stranki tudi sporočila, da je nezakonita. Iz njene vsebine je razvidno, da je bil njen namen zgolj določitev prispevkov etažnih lastnikov k stroškom za tekoče in investicijsko vzdrževanje zgradbe. Ob sklenitvi te pogodbe tožnice tudi niso bile več solastnice obravnavane nepremičnine, ampak le etažne lastnice iz nacionalizacije izvzetih stanovanj. Predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo pod 2. točko izreka in ugodi njihovemu zahtevku oziroma podrejeno vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Občina ... kot zavezanka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je navedeno odločbo preizkusilo v izpodbijanem delu pod 2. točko izreka.

Denacionalizacija je vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, ki praviloma pomeni vrnitev lastninske pravice na istem premoženju (2. in 16. člen zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91 v nadaljevanju ZDen). V obravnavani zadevi je sporno ali je ob nacionalizaciji nepremičnine ..., vl. št. 106 bilo podržavljeno tudi trisobno stanovanje v 1. nadstropju stavbe, ki ga sedaj zaseda M.G. Tožbeni ugovori sodišču vzbujajo dvom v odločilno dejansko ugotovitev, da je navedeno stanovanje bilo zgrajeno po podržavljenju v letu 1963, zaradi česar ni predmet vračanja. Dejstvo, da je 4.6.1962 bilo izdano dovoljenje za gradnjo oziroma nadzidavo stanovanja na terasi obstoječega dvoriščnega objekta, po mnenju sodišča samo zase še ne dokazuje, da je to stanovanje dejansko v celoti bilo zgrajeno po nacionalizaciji. Ta ugotovitev tožene stranke je tudi v nasprotju z nadaljnjo ugotovitvijo, da je solastništvo na tem stanovanju bilo določeno s pogodbo sklenjeno 24.6.1971 med Stanovanjskim podjetjem ... in etažnimi lastnicami t.j. denacionalizacijskimi upravičenkami, s katero se vsem trem tožnicam priznava solastništvo do 1/2 oziroma vsaki do 1/6. Tožena stranka tudi po oceni sodišča napačno tolmači navedeno pogodbo, saj je Stanovanjsko podjetje ... imelo le upravljalske pristojnosti in ni moglo razpolagati s stanovanji. Iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi občina ..., ki je imela pravico uporabe na tej nepremičnini, odobrila to pogodbo. Toda ne glede na navedeno, ni mogoče prezreti, da je v navedenem deležu bil določen prispevek tožnic za stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja spornega stanovanja. Ta okoliščina bi lahko potrjevala trditve tožeče stranke, da je sporno stanovanje po nacionalizaciji bilo samo dokončano. Prav tako tožnice utemeljeno opozarjajo na odločbo o nacionalizaciji z dne 14.10.1959, iz katere je razvidno, da nacionalizirana nepremičnina poleg ostalega obsega tudi eno trisobno stanovanje. Vse te okoliščine vzbujajo močan dvom v sprejeto ugotovitev, da je obravnavano stanovanje bilo zgrajeno po nacionalizaciji. Zato bo tožena stranka v ponovnem postopku morala ugotoviti, kaj je dejansko bilo zgrajeno po nacionalizaciji. Tožeči stranki bo morala dati možnost, da predloži konkretne dokaze za trditve, da je pretežni del obravnavanega stanovanja bil zgrajen že pred nacionalizacijo in jim tudi omogočiti sodelovanje v postopku (143. člen ZUP). Obenem bo morala razčistiti, ali gre za isto trosobno stanovanje, ki se že omenja v odločbi o nacionalizaciji, ali gre za povsem drugo trosobno stanovanje.

Toda tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je sporno stanovanje bilo zgrajeno po nacionalizaciji, to še ni nujno razlog za zavrnitev vložene zahteve. Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je zahtevala vrnitev podržavljene stavbe v celoti. Če torej sporno stanovanje predstavlja sestavni del podržavljene nepremičnine in tudi če se je zaradi te investicije vrednost podržavljene nepremičnine povečala, to lahko vpliva le na način vračanja (25. člen ZDen).

Ker je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, zaradi česar je vprašljivo ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, kršena pa so bila tudi pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in odločbo v izpodbijanem delu pod 2. točko izreka odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Pravila ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).