Jedro

Upoštevajoč naravo spora, je zadeva vpisana prav v vpisnik, ki ga vodi sorodnica in tesna zaupnica ene od strank. Vodja vpisnika ima do podatkov neomejen dostop, z zadevo pa je že seznanjena in vanjo dodatno čustveno vpeta. Zaradi organizacije delovnega procesa (ki ga - ob dejstvu, da gre za manjše sodišče z manjšimi kadrovskimi viri - ni mogoče organizirat bistveno drugače) vpisničarka prihaja v domala dnevni stik s tamkajšnjimi sodniki. Čeprav delo opravlja na pravdnem oddelku, ne gre spregledati, da gre za manjše sodišče, v manjšem kraju, kjer so odnosi med vsemi zaposlenimi praviloma bolj intenzivni.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v C.

Obrazložitev

1.Med strankama, nekdanjima zunajzakonskima partnerjema, poteka spor o uporabi tožnikove nepremičnine. Tožnik navaja, da toženka vse od razpada skupnosti v njej biva brez pravnega naslova, zato zahteva izpraznitev nepremičnine in plačilo uporabnine.

2.Okrajno sodišče v A., pred katerim teče postopek, je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da bi se ob odločanju sicer lahko pojavil dvom v nepristranskost sojenja. Pojasnjuje, da je toženka sestrična B. B., ki opravlja delo vodje vpisnika tamkajšnjega pravdnega oddelka. Vpisničarka naj bi bila z zadevo seznanjena, saj sta s toženko tudi tesneje prijateljsko povezani, in v zadevi utegne biti zaslišana kot priča. Poudarilo je, da gre za manjše sodišče, z vsega osmimi sodniki, s katerimi se vodja vpisnika zaradi narave svojega dela tudi redno srečuje.

3.Predlog je utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5.Po oceni Vrhovnega sodišča iz obravnavanega predloga izhajajo razlogi, ki bi lahko okrnili videz nepristranskosti sojenja. Upoštevajoč naravo spora, je zadeva vpisana prav v vpisnik, ki ga vodi sorodnica in tesna zaupnica ene od strank. Vodja vpisnika ima do podatkov neomejen dostop, z zadevo pa je že seznanjena in vanjo dodatno čustveno vpeta. Zaradi organizacije delovnega procesa (ki ga - ob dejstvu, da gre za sodišče z manjšimi kadrovskimi viri - ni mogoče organizirati bistveno drugače) vpisničarka prihaja v domala dnevni stik s tamkajšnjimi sodniki. Čeprav delo opravlja na pravdnem oddelku, ne gre spregledati, da gre za manjše sodišče, v manjšem kraju, kjer so odnosi med vsemi zaposlenimi praviloma bolj intenzivni.

6.Podani so torej razlogi, ki po ustaljeni sodni praksi spadajo med tehtne razloge, ki utemeljujejo delegacijo pristojnosti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in pristojnost za odločanje v tej zadevi preneslo na Okrajno sodišče v C.