26. 10. 2017

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. B., C., na seji 26. oktobra 2017

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 220/2016 z dne 23. 8. 2017 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. I U 942/2016 z dne 4. 7. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV:

1.Pritožnik je 23. 2. 2016 vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je na podlagi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29. 6. 2013, str. 31–59 – v nadaljevanju Dublinska uredba III) s sklepom odločilo, da Republika Slovenija ne bo obravnavala pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo pritožnik predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito. Pritožnik je vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave), pravice do zasebnega življenja (35. člen Ustave), pravice do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave) in kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Zatrjuje, da njegova odstranitev v Republiko Hrvaško ni dopustna zaradi zdravstvenih težav. V Republiki Hrvaški naj bi imel slabše možnosti za pridobitev mednarodne zaščite. Obstajala naj bi tudi možnost verižnega vračanja v Turčijo. Pristojni organi naj bi različno obravnavali prosilce za mednarodno zaščito, ki so v istem času prišli v Republiko Slovenijo. Pritožnik meni, da so pristojni organi kršili 22. člen Ustave, ker niso uporabiti diskrecijske klavzule iz 17. člena Dublinske uredbe III.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS poleg formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva) pomeni tudi zahtevo po materialnem izčrpanju (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic v že vloženem pravnem sredstvu).

4.Pritožnik v postopku pred upravnim organom, Upravnim sodiščem in Vrhovnim sodiščem razlogov, s katerimi izpodbija odločitev o določitvi Republike Hrvaške za odgovorno članico Evropske unije za vsebinsko obravnavanje njegove prošnje in jih navaja v ustavni pritožbi, v postopku pred MNZ in sodiščema ni uveljavljal. Ker tega ni storil, ni vsebinsko izčrpal pravnih sredstev. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata