Jedro

Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je v roku petnajstih dni povrniti prvi toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 60,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim izrekom o stroških v sodbi na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo v plačilo stroške prvega toženca v višini 228,47 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper izrek o stroških postopka, vsebovan v uvodu navedene sodbe na podlagi pripoznave, se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno, da vrne prvostopenjskemu sodišču zadevo v ponovno odločanje. V zapuščinskem postopku je bilo sporno dejstvo, ali je zapustnica ... napravila veljavno oporoko. Prva tožena stranka je nasprotovala trditvi tožeče stranke, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko, ki je bila dne 18. 7. 2014 pod opr. št. OV 974/2014 overjena pri notarki K. S. ter oporoke ni priznala. Zato je sodišče izdalo sklep D 42/2015 z dne 9. 6. 2015, s katerim je tožečo stranko pozvalo, da v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa vloži tožbo. Tožeča stranka z izjavo prve tožene stranke, da priznava pravno veljavnost oporoke, ni bila seznanjena. Tožeča stranka je namreč dopis z dne 4. 8. 2015, s katerim je prva tožena stranka sporočila sodišču, da priznava pravno veljavnost oporoke, prejela šele kot prilogo izpodbijane sodbe, torej po izteku roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel dne 15. 6. 2015. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje prvi toženi stranki odmerilo stroške odgovora na tožbo, saj vloga pooblaščenca prve tožene stranke z dne 8. 10. 2015 ne predstavlja odgovora na tožbo, temveč le pripoznavo tožbenega zahtevka.

3. Prva tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je kriterij uspeha v pravdi. V konkretnem primeru ni dvoma, da je tožeča stranka z zahtevkom uspela. Vendar pa pravilo povračila stroškov glede na uspeh v pravdi ni absolutno. Pravilo uspeha v pravdi korigira določba 157. člena ZPP, ki določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške ter določba 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, povrniti nasprotni stranki.

6. Tožeča stranka je v zapuščinski zadevi D 42/2015 predložila sodišču fotokopijo oporoke z dne 18. 7. 2014. Prvi toženec je veljavnost fotokopije oporoke do predložitve njenega originala prerekal. Tožeča stranka je, kot izhaja iz njenega dopisa z dne 15. 6. 2015, med zapustničinimi papirji našla original oporoke in jo posredovala zapuščinskemu sodišču. Zapuščinsko sodišče je nato dne 7. 7. 2015 oporoko razglasilo. Predmetno tožbo je tožeča stranka vložila dne 16. 7. 2015. Prvi toženec je v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek pripoznal. 7. V konkretni zadevi prvi toženi stranki ni mogoče ničesar očitati. Tožeča stranka je v zapuščinskem postopku predložila le fotokopijo oporoke zaradi česar je prva tožena stranka prerekala njeno veljavnost do predložitve njenega originala. Od prvega toženca namreč ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bi pripoznal veljavnost fotokopije oporoke. Tožeča stranka je nato zapuščinskemu sodišču dne 15. 6. 2015 poslala original oporoke, ki ga naj bi našla med zapustničinimi papirji, vendar pa niti v pritožbi ne pojasni, zakaj pokojničinih dokumentov ni skrbno pregledala že do zapuščinske obravnave dne 7. 5. 2015. 8. Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi navedlo, da bi lahko tožeča stranka s pravočasnim umikom tožbe preprečila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov (odgovor na tožbo je bil vložen 17. 9. 2015), saj je prvi toženec z dopisom z dne 4. 8. 2015 sodišču sporočil, da priznava pravno veljavnost originala oporoke. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je navedeni dopis prvega toženca prejela šele kot prilogo izpodbijane sodbe, vendar pa bi se tožeča stranka morala glede na poziv sodišča z dne 14. 7. 2005, s katerim je sodišče pozvalo vse stranke postopka, da v postavljenem roku 15 dni navedejo, ali priznavajo pravno veljavnost oporoke zapustnice, sicer se bo v skladu z Zakonom o dedovanju štelo, da stranke priznavajo veljavnost oporoke, z vpogledom v zapuščinski spis pozanimati, ali je prva tožena stranka pravni veljavnosti oporoke oporekala.

10. Sodišče prve stopnje je prvi toženi stranki pravilno priznalo stroške odgovora na tožbo. Če prvi toženec na tožbo ne bi odgovoril, bi sodišče prve stopnje moralo izdati zamudno sodbo.

11. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, bo morala prvi toženi stranki povrniti njene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (po tar. št. 3220 50,00 EUR in po tar. št. 6002 10 EUR), svoje stroške pa nositi sama (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).