Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pri izdaji končne odločbe o upravičenosti do nujne brezplačne pravne pomoči ugotovil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč kot samostojni podjetnik posameznik in zato ne sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči po 10. členu ZBPP. Kot izhaja iz 10. člena ZBPP, gospodarski subjekti ne sodijo med upravičence do brezplačne pravne pomoči in med njimi tudi ni samostojnega podjetnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato do le-te ni upravičen (1. točka izreka). Tožniku je naložil, da neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 434,32 € vrne (2. točka izreka) v 3. točki izreka navedenem roku in na tam naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo, št. Bpp 591/2015 z dne 23. 4. 2015 ugodil tožnikovi prošnji in mu dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. I Pg 170/2014, izvedba le-te pa je bila zaupana odvetnici A.A. V skladu z določilom 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za brezplačno pravno pomoč preveril izpolnjevanje pogojev za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči in na podlagi tega ugotovil, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč kot samostojen podjetnik, le-ti pa v skladu z 10. členom ZBPP ne sodijo med upravičence do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je dolžan povrniti nastale stroške in sicer stroške, ki so bili izplačani odvetnici A.A. v višini 434,32 €.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker je brez dohodkov in je v celoti propadel. Ker zavarovalnica ni želela poravnavati svoje obveznosti do njega, ga je s tem pahnila v popoln propad. Ne glede na to, da se ga enkrat omenja kot fizično osebo in enkrat kot samostojnega podjetnika, gre za isto davčno številko, zato meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči glede na to, da je v tako psihični kot tudi finančni stiski. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP ureja nujno brezplačno pravno pomoč v 36. členu. Ta v prvem odstavku določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, prosilcu ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje (nujna brezplačna pravna pomoč). Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka tega člena (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Na podlagi ugotovitev strokovne službe izda pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (peti odstavek 36. člena ZBPP).

V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč pri izdaji končne odločbe o upravičenosti do nujne brezplačne pravne pomoči ugotovil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč kot samostojni podjetnik posameznik in zato ne sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči po 10. členu ZBPP. Kot izhaja iz 10. člena ZBPP, gospodarski subjekti ne sodijo med upravičence do brezplačne pravne pomoči in med njimi tudi ni samostojnega podjetnika. Ker tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zadevo, v kateri je udeležen kot samostojni podjetnik posameznik, mu brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. Glede na to je odločitev, da je dolžan povrniti znesek, izplačan iz naslova nujne brezplačne pravne pomoči, v skladu s petim odstavkom 36. člena ZBPP.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami ne more doseči drugačne odločitve. Upravičence do brezplačne pravne pomoči določa 10. člen ZBPP, zato druge okoliščine konkretne zadeve na odločitev ne morejo vplivati.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).