Jedro

Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice.

Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka je dolžna v 15-ih dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 7.373,07 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) lastnica solastniškega deleža 11441/12521 nepremičnine k.o. ... parcela 1344/1 (ID ...), ID znak parcela 1344/1 (točka I izreka). Prav tako je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je odstopna izjava tožene stranke (v nadaljevanju toženke) z dne 11. 5. 2020, ki se nanaša na odstop od Prodajne pogodbe z dne 30. 9. 2015 (v nadaljevanju Pogodbe) za nakup solastniškega deleža 11441/12521 nepremičnine parcela 1344/1, k.o. ..., sklenjene med tožnico in toženko, neveljavna in brez pravnih učinkov in da je prodajna pogodba z dne 30. 9. 2015 še vedno v veljavi (točka II izreka). Sklenilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženki stroške pravdnega postopka, o višini katerih bo sodišče odločilo po pravnomočnosti sodbe (točka III izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnica. Vztraja pri stališču, da je stečajni upravitelj nepravilno in nepravočasno odstopil od Prodajne pogodbe z dne 30. 9. 2015. Odstopna izjava stečajnega upravitelja z dne 11. 5. 2020 je bila tudi po navedbah toženke tožnici vročena šele 1. 6. 2020, kar je po poteku zakonskega trimesečnega roka iz določila 267. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in po pravnomočnosti sklepa stečajnega sodišča o soglasju k uresničitvi odstopne pravice z dne 7. 5. 2020. Ker je izjava o odstopu nezakonita, tudi sklep stečajnega sodišča z dne 7. 5. 2020 ne more imeti pravnih učinkov. Tožnica vztraja tudi pri stališču, da bi morala biti izjava o uresničitvi odstopne pravice dana pred vložitvijo predloga sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice, kar jasno izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 16/2017 z dne 25. 7. 2017, ki je sodišče prve stopnje brez navajanja razlogov ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je v istem stečajnem postopku toženke v zvezi z odstopom od pogodbe z M.H.U. Višje sodišče v Ljubljani v odločbi Cst 306/2020 izrecno navedlo, da mora biti odstop od pogodbe drugi pogodbeni stranki posredovan pred izdajo sklepa o soglasju, kar bi moralo sodišče pri izdaji sklepa o soglasju tudi preverjati. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo, da je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna. Ravno Vrhovno sodišče skrbi za poenotenje sodne prakse, sicer pa odločbe, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, prej omenjenemu stališču Vrhovnega sodišča niti ne nasprotujejo.

Glede pravočasnosti odstopne izjave navaja, da je za učinkovanje odstopa od pogodbe nujno, da je odstopna izjava vročena nasprotni stranki. Ne zadostuje, da je bila zgolj poslana. V slovenskem pravu velja prejemna teorija, oddajna pa le izjemoma. Ker se je trimesečni rok iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP iztekel dne 19. 5. 2020, odstopna izjava, v kolikor bi bila dopustna po izdaji sklepa o soglasju, ne more učinkovati, saj jo je tožnica dejansko prejela šele dne 9. 6. 2020.

Glede načina vročanja odstopne izjave navaja, da med fizičnimi osebami ne more priti do vročitve na podlagi fikcije, zato tudi dejstvo, da tožnica obvestila ni prevzela v 15-ih dneh in da ji je bilo pisanje dne 1. 6. 2020 puščeno v nabiralniku, ne more imeti nobenih učinkov. Pošiljka tudi dejansko ni čakala na pošti ali pri vročevalcu, pač pa se je vrnila k pošiljatelju, kar je enako, kot če sploh ne bi bila vročena. Odstop od pogodbe ni t.i. iskovina, ki bi jo naslovnik moral iskati pri pošiljatelju. Dodatno tožnica navaja, da tudi če bi tožnica petnajsti dan prevzela pošto, bi bilo to po 19. 5. 2023, ko se je iztekel trimesečni rok za odstop od pogodbe. Kdaj je bil sklep stečajnega sodišča o podaji soglasja k odstopu objavljen na AJPES-u, po mnenju tožnice pri presoji pravočasnosti uresničitve odstopne pravice ne more biti odločilno. Tožnica opozarja na stališče Ustavnega sodišča RS, da je bistven predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku pravica do informacije in da tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da mora biti stranka obveščena o procesnih dejanjih sodišča in nasprotne stranke in ne more zadostovati, da bi do teh informacij imela dostop, če bi po njih poizvedovala.

Glede na vse obrazloženo tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo primarno navaja, da pravnomočen sklep stečajnega sodišča o podaji soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne more biti predmet ponovne presoje v predmetnem postopku in posledično tudi ne pravočasnost izjave o odstopu, saj tudi presojo le-te opravi stečajno sodišče pri presoji pogojev za izdajo soglasja k odstopu od pogodbe. Dalje glede vprašanja ali mora biti izjava o uresničitvi odstopne pravice podana pred vložitvijo predloga sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice navaja, da je tožnica odločbo VS RS III Ips 16/2017 vzela iz konteksta, saj to vprašanje ni bilo jedro spora. Opozarja še na določilo 19. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da se v primerih, ko je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, slednje lahko poda pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi pogodbe kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega. ZFPPIPP v 267. členu uporablja zgolj besedo "soglasje", nikjer pa ne določa ali ga je potrebno pridobiti predhodno ali naknadno. Glede pravočasnosti podane odstopne izjave toženka vztraja, da je bila dana znotraj roka iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP. Bistveno je, da je izjava podana v trimesečnem roku, ne pa tudi vročena sopogodbeniku. Dikcija 267. člena ZFPPIPP je smiselno enaka dikciji drugega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR - 1), ki določa, kdaj mora biti pravočasno podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem se je sodna praksa že večkrat izrekla, da je ključna t.i. oddajna teorija in da je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa njene vročitve delavcu. Drži pa, da začne odpoved učinkovati, ko je vročena delavcu. Prejemna teorija se tako lahko nanaša na učinkovanje izjave o odstopu, ne pa na pravočasnost v smislu 267. člena ZFPPIPP. Kot je v danem primeru izkazano z obvestilom detektiva, je bila izjava o odstopu od pogodbe podana dne 11. 5. 2020, torej pravočasno, pri čemer je sklep o soglasju postal pravnomočen dne 23. 5. 2020, ko je izjava začela učinkovati. Glede na obrazloženo toženka predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP), in v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini k.o. ..., parcela 1344/1 (ID ...) in podrednega tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti in neučinkovanja odstopne izjave toženke z dne 11. 5. 2020 in odstopa od Pogodbe za nakup solastniškega deleža na tej nepremičnini, utemeljilo na zaključku, da je toženka na podlagi določbe 267. člena ZFPPIPP veljavno odstopila od Pogodbe, zato na podlagi razvezane pogodbe (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP) ne more več uveljaviti pridobitve lastninske pravice na tej nepremičnini.

7.Pritožbeno sporno ostaja vprašanje pravilnosti in pravočasnosti uveljavitve odstopne pravice stečajnega upravitelja toženke od Pogodbe, vendar so po presoji sodišča druge stopnje pritožbeni očitki v zvezi s tem neutemeljeni.

8.Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da zgolj zato, ker je stečajni upravitelj toženke predlog stečajnemu sodišču za soglasje k odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe podal, preden je odstopno izjavo od Pogodbe naslovil na sopogodbenika, odstopna izjava ni neveljavna oziroma brez pravnega učinka.

9.Zakon določa, da mora stečajni upravitelj za pravno učinkovito uresničitev odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe dobiti soglasje sodišča (drugi in šesti odstavek 267. člena ZFPPIPP), učinkovanje izjave o uresničitvi odstopne pravice pa veže na pravnomočnost sklepa, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice (peti odstavek 267. člena ZFPPIPP). V ZFPPIPP ni določeno, ali je potrebno predhodno ali naknadno soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice oziroma ali mora stečajni upravitelj odstopno izjavo sopogodbeniku podati pred pridobitvijo soglasja sodišča. Uporabiti je potrebno določilo 19. člena OZ, ki določa, da se v primerih, ko je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, slednje lahko poda pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi pogodbe kot odobritev. Sodišče druge stopnje kljub temu, da je Vrhovno sodišče RS v zadevi III Ips 16/2017 ob obravnavanju vprašanja, komu mora biti dana izjava o uresničitvi odstopne pravice, zapisalo, da ni videti utemeljenega razloga, da bi sodišče "na zalogo", že pred podajo same izjave, presojalo, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za plačilo upnikov, ne vidi utemeljenega razloga, da stečajno sodišče soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne bi dalo, preden stečajni upravitelj uresniči odstopno upravičenje in da bi odrekli pravni učinek pravočasno podani odstopni izjavi, za katero je stečajni upravitelj znotraj trimesečnega obdobja pridobil soglasje sodišča, le zato, ker odstopne izjave ni podal pred ali hkrati s predlogom sodišču za izdajo soglasja.

10.Tudi iz sodne prakse višjega sodišča izhaja, da glede tega vprašanja ni enotna in da se v praksi dosledno ne sledi stališču Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 16/2017. V zadnji aplikativni zadevi, ki se nanaša na pridobitev soglasja k uresničitvi odstopne pravice (sklep Cst 442/2020 z dne 27. 10. 2020), je tako npr. višje sodišče pojasnilo, da četudi upraviteljica izjave o uresničitvi odstopne pravice še ni podala, bo to lahko podala še po odločitvi višjega sodišča (in po sklepu sodišča o soglasju k uresničitvi odstopne pravice), saj rok za podajo še ni potekel.

11.Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice. Bi se pa ob doslednem upoštevanju stališča, da bi morala biti izjava o uresničitvi odstopne pravice na sopogodbenika naslovljena prej ali vsaj istočasno s podajo predloga sodišču za podajo soglasja, izognili porajajočemu se vprašanju trenutka učinkovanja odstopne izjave, če bi bila ta podana po pravnomočnosti sklepa sodišča o soglasju k uresničitvi le-te.

12.V danem primeru se je trimesečni rok, ki je začel teči od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka nad toženko dne 16. 1. 2020, iztekel dne 19. 5 . 2020. Stečajni upravitelj toženke je dne 5. 5. 2020 sodišču podal predlog za izdajo soglasja k odstopu od Pogodbe, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 7. 5. 2020, ki je postal pravnomočen dne 23. 5. 2020. Dne 11. 5. 2020 pa je stečajni upravitelj na sopogodbenika - tožnico naslovil izjavo, da odstopa od Pogodbe.

13.Glede pravočasnosti podane odstopne izjave sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede na zakonska določila zadošča, da je upravitelj pravočasno, t.j. dne 11. 5. 2020, naslovil izjavo o uresničitvi odstopnega upravičenja na tožnico in izkazal, da jo je istega dne po detektivu poskušal vročiti tožnici na njenem poslovnem naslovu (priloga B 12).

14.ZFPPIPP določa, da lahko stečajni upravitelj odstopno pravico uresniči v treh mesecih, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča (drugi odstavek 267. člena ZFPPIPP) in da izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku tega obdobja nima pravnega učinka (tretji odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zakon tako določa materialni prekluzivni rok za podajo odstopne izjave in izrecno določa, da mora biti izjava v tem roku dana. Zakon ločuje tudi med trenutkom podaje odstopne izjave in trenutkom učinkovanja takšne izjave, ki je vezano na pridobitev soglasja sodišča. Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe. V primeru, ko je uveljavitev pravice vezana na prekluzivni rok, ne bi bilo pravno vzdržno, da bi bila možnost pravočasne uresničitve pravice odvisna od možnosti vročitve le-te sopogodbeniku. Slednje se je odrazilo prav v okoliščinah konkretnega primera, ko iz razlogov na strani tožnice, odstopne izjave z dne 11. 5. 2020 tožnici na njenem poslovnem naslovu istega dne ni bilo mogoče (pravočasno) vročiti in ko je bila tožnica vsaj že teden dni pred potekom trimesečnega roka obveščena o prispelem pismu (vročilnica priložena obvestilu detektiva o vročitvi pisanja, priloga B12), pisanje pa je prevzela šele po poteku trimesečnega roka.

15.Ustrezna je v tem pogledu tudi primerjava z zakonskim rokom za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dikcija 267. člena ZFPPIPP je smiselno enaka dikciji drugega odstavka 109. člena ZDR - 1, ki določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Enotno stališče sodne prakse

16.T. i. prejemna teorija, za katero se zavzema tožnica, je smiselna in nujna, kadar zakon veže trenutek učinkovanja enostranske izjave na seznanitev nasprotne stranke s takšno izjavo in/ali ko je prejem pisanja in seznanitev z njegovo vsebino ključna za uveljavitev kakšne naslovnikove pravice. Tako npr. pri odpovedi trajnega dolžniškega razmerja, zakon izrecno določa, da mora biti odpoved vročena drugi stranki (drugi odstavek 333. člena OZ), pri čemer še v tem primeru ne velja stroga prejemna teorija v smislu vročitve po pravilih osebnega vročanja, pač pa modificirana prejemna teorija, po kateri odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja (tako npr. VS RS Sodba in sklep II Ips 14/2019 z dne 7. 11. 2019, VSL Sodba II Cp 1166/2022 z dne 25. 8. 2022). V primeru odstopne izjave po določilu 267. člena ZFPPIPP pa učinkovanje le-te v smislu razveze pogodbe ni vezano na vročitev izjave sopogodbeniku, pač pa na soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice in pravnomočnost sklepa o podaji soglasja. Sopogodbenik stečajnega dolžnika na učinkovanje pravočasno uveljavljene odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne more vplivati. Njegov pravni položaj je zakonodajalec posebej uredil z možnostjo zahtevka za povrnitev škode, ki jo druga pogodbena stranka imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice (peti odstavek 268. člena ZFPPIPP), pri čemer je v tem primeru enomesečni rok za prijavo terjatve izrecno vezal na prejem izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZFPPIPP).

17.Glede na vse obrazloženo je tako sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je stečajni upravitelj toženke dne 11. 5. 2020 veljavno in pravočasno odstopil od Pogodbe, ki je bila z dnem pravnomočnosti sklepa stečajnega sodišča o soglasju k uresničitvi odstopne pravice z dne 7. 5. 2020, t.j. dne 23. 5. 2020 razvezana. Zato je materialno pravno pravilna zavrnitev primarnega in podrednega tožbenega zahtevka in posledična porazdelitev stroškovnega bremena v smislu prvega odstavka 154. člena ZPP, pri čemer bo o višini stroškov sodišče prve stopnje odločilo po pravnomočnosti izpodbijane sodbe (četrti odstavek 163. člena ZPP).

18.Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

19.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v zvezi z njo sama krije svoje stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP). Mora pa toženki povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo, v katerem je obrazloženo odgovorila na pritožbene navedbe, in sicer: 9875 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 22 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV na opravljeno storitev, kar upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 7.373,07 EUR stroškov, ki jih mora tožnica povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

-------------------------------

1Pogoj za izdajo soglasja je, da se z uresničitvijo odstopne pravice dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP).

2VSL sklep Cst 306/2020 z dne 26. 8. 2020, sklep Cst 442/2020 z dne 27. 10. 2020, sklep Cst 327/2021 z dne 14. 9. 2021.

3Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih iz razlogov iz 1. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - Cov-2 (Covid-19).

4Npr. VS RS sodba VIII Ips 176/2015 in VIII Ips 177/2015 z dne 11. 1. 2016, VS RS sodba VIII Ips 29/2018 z dne 20. 3. 2018, VDSS sodba Pdp 343/2023 z dne 21. 11. 2023.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 59, 59/5, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/5, 267/6, 267/7, 268, 268/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.