Up-286/02

4. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in B. B. iz Z. ter C. C. C. iz Z. Z., ki ju zastopa prvi imenovani, na seji dne 4. marca 2004

sklenilo:

Zahteva Staneta in A. A. ter C. C. C. za izločitev sodnice dr. Dragice Wedam Lukić se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožniki so z vlogo 5. 7. 2002 med drugim zahtevali izločitev sodnice dr. Dragice Wedam Lukić in sodnika dr. Lojzeta Udeta, ker sta sodelovala v postopku z ustavno pritožbo prvega pritožnika št. Up-131/97 in ustavna pritožba ni bila sprejeta.

Zahtevo za izločitev utemeljujejo z nejasno trditvijo, da je bil sklep v omenjeni zadevi najprej zadržan do odhoda treh sodnikov tega sodišča, preden je bil nato sprejet sklep, da se ustavna pritožba ne sprejme; to zadržanje pa da že samo pomeni "grobo kršitev elementarnih človekovih pravic in svoboščin"; pritožniki da utemeljeno sumijo, da so tako zadržanje povzročili člani senata, ki so nato sklep izdali, med njimi sodnica Wedam Lukić in sodnik Ude. Zahtevo opirajo na prvi odstavek 71. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP).

2.Očitno gre za zatrjevanje izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ki govori o "drugih okoliščinah, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti", in za uporabo določbe prvega odstavka 72. člena ZPP, da lahko izločitev sodnika zahtevajo tudi stranke.

3.Dr. Lojze Ude v času odločanja o tej zahtevi ni več sodnik Ustavnega sodišča. Zato je to sodišče obravnavalo le zahtevo za izločitev sodnice dr. Dragice Wedam Lukić.

4.Dejstvo, da je sodnica sodelovala pri odločanju o neki ustavni pritožbi, četudi so jo vložili isti ustavni pritožniki in četudi z odločitvijo niso bili zadovoljni, ne sodi med okoliščine, ki bi utemeljeno vzbujale dvom o sodničini nepristranskosti. Tudi "zadržanje" odločitve o zadevi št. Up-137/97, ki ga zatrjujejo pritožniki in ki mu neobrazloženo in očitno neutemeljeno pripisujejo kršitev človekovih pravic, ne bi opravičevalo suma o pristranosti sodnice. Zahteva je torej neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti.

5.Ustavno sodišče dodaja, da v skladu s četrtim odstavkom 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) o tem, ali bo ustavna pritožba sprejeta, ne odločajo samo člani senata; šele, če se za sprejem pritožbe ne odločijo trije od vseh devetih ustavnih sodnikov, ta pritožba ni sprejeta.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnica mag. Marija Krisper Kramberger je bila izločena.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj

15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in B. B. iz Z. ter C. C. C. iz V. V., ki jih zastopa prvi imenovani, na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A., B. B. ter C. C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 511/2001 z dne 10. 4. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 744/2001 z dne 16. 5. 2001 in s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 39/2000 z dne 4. 4. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. C. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1915/2000 z dne 7. 2. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 39/2000 z dne 8. 8. 2000, zoper sklep istega sodišča št. P 138/93 z dne 24. 11. 1999 ter zoper popravni sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1915/2000 z dne 3. 5. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožniki so predlagali obnovo postopka s tožbenim zahtevkom njihove pravne prednice za ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb, ki je bil pred tem pravnomočno zavrnjen.

2.Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, pritožbeno sodišče je njegov sklep potrdilo. Revizijo zoper sklep pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno. Tudi zoper ta sklep so se ustavni pritožniki pritožili, a brez uspeha; zavrnjena je bila tudi revizija zoper njega.

3.Pritožniki izpodbijajo vse te sklepe hkrati, povrhu še popravni sklep, s katerim je Višje sodišče popravilo navedbe zakonskih členov, zapisane v sklepu z dne 7. 2. 2001, ter tisti prvotni sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka, ki je bil s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljen. Za vse hkrati, brez natančnejše opredelitve, zatrjujejo med drugim kršitev pravic iz 14. člena, četrtega odstavka 15. člena, 22., 23., 26., 50. in 67. člena Ustave. Kršeni da so tudi 2., 125., 153. in 160. člen Ustave. Zraven enako posplošeno in neobrazloženo zatrjujejo še kršitve vrste zakonskih določb.

4.Poleg tega pritožniki vnovič izpodbijajo posamične akte kot v ustavni pritožbi št. Up- 131/97, o čemer je Ustavno sodišče že sprejelo sklep z dne 5. 11. 1998, in tudi ta sklep sam. S tem delom njihove ustavne pritožbe se to sodišče ni ukvarjalo, saj je bilo prvemu pritožniku in pooblaščencu ostalih dveh že s pismoma generalne sekretarke Ustavnega sodišča z dne 5. 2. in 3. 3. 1999 pojasnjeno, kako je s takimi vlogami.

B.

5.Edina vsebina sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 511/2001, sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 744/2001 in sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 39/2000 je ugotovitev, da je revizija zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1915/2000 prepozna. S takšnimi sklepi očitno ni bila kršena nobena od človekovih pravic, o katerih to sicer počez zatrjujejo pritožniki. Na kršitev drugih ustavnih določb in na kršitev zakonskih določb se v utemeljevanju ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj gre v ustavni pritožbi zgolj za vprašanje, ali so pritožnikom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS).

6.Ker je pravnomočno ugotovljeno, da so pritožniki zamudili pravno sredstvo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1915/2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 39/2000, je bilo treba ustavno pritožbo zoper ta posamična akta zavreči, saj zoper njiju niso izčrpana vsa pravna sredstva, kar je po prvem odstavku 51. člena ZUstS pogoj za dopustnost ustavne pritožbe.

7.Iz enakih razlogov je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo zoper popravni sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1915/2000 z dne 3. 5. 2001; pritožniki namreč niti ne navajajo niti ne izkažejo, da bi bili zoper ta posamični akt izčrpali pravna sredstva.

8.Sklep Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 138/93 z dne 24. 11. 1999 je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2143/99 z dne 19. 1. 2000 razveljavljen. Gre torej za neobstoječ akt, ki ga zato ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo. Tudi ta del pritožbe je sodišče zavrglo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ter 55. člena v zvezi z 47. členom ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v tej zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice Jože Tratnik