Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zato, da toženka navede ožje družinske člane, ki jih je dolžna preživljati, ne potrebuje prav nobenega pravnega znanja.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, pod II. je toženi stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo, pod III. je razveljavijo svoj plačilni nalog z dne 17. 8. 2018 in pod IV. odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso v znesku 3.003,00 EUR v 19. obrokih po 158,05 EUR v rokih, določenih v plačilnem nalogu, izdanem po pravnomočnosti sklepa.
2. Tak sklep izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče toženo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema vse pravilne zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
5. Pritožba trdi, da toženka kot prava neuka stranka v izjavi o premoženjskem stanju z dne 4. 9. 2018 pomotoma poleg najmlajšega otroka ni navedla še ostalih dveh starejših otrok, ki jih ima z nekdanjim partnerjem (16 in 18 let). Zato, da toženka navede ožje družinske člane, ki jih je dolžna preživljati, ne potrebuje prav nobenega pravnega znanja, poleg tega pa je izjavo o premoženjskem stanju na sodišče poslal njen pooblaščenec - odvetnik, za katerega pa se predvideva, da pravo pozna. Navedba še dveh družinskih članov v pritožbi je prepozna, saj bi se v nasprotnem primeru s takšnimi navedbami v pritožbi lahko namerno podaljševali roki za plačilo sodne takse, kar bi pomenilo zlorabo procesnih pravic.
6. Sodišče po uradni dolžnosti v postopku za oprostitev plačila sodne takse ni dolžno raziskovati, kdo so družinski člani osebe, ki prosi za oprostitev, to je dolžna navesti ona sama.
7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka glede na obseg njenega premoženja lahko pridobivala določen dohodek z oddajo v najem (zakup). Pritožnica trdi, da nekatere (torej ne vse) nepremičnine niso primerne za oddajo v najem, ker bi bilo potrebno vanje prej investirati. Glede ostalih nepremičnin pa tožena stranka navaja, da za oddajo v najem potrebuje čas, da se registrira kot najemodajalec, sklene in overi najemno pogodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z vložitvijo pritožbe pridobila vsaj 4 mesece do plačila prvega obroka sodne takse in je tako imela dovolj časa za sklenitev in overitev najemnih pogodb ter registracijo kot najemodajalca.
8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.