Jedro

Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (sedmi in osmi alineji 1. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o poplačilu v 1. točki izreka odločilo, da se iz kupnine v znesku 24.523,95 EUR poplačajo terjatve v naslednjem vrstnem redu: najprej izvršilni stroški mladoletnih upnikov K. S. in A. S., izvršilni stroški upnice B. C. d. d., izvršilni stroški upnice R. banka d. d. in izvršilni stroški upnika S. d. o. o., nato davek na promet nepremičnin in nato terjatev mladoletnih upnikov K. S. in A. S., terjatev zastavnega upnika N. B. (v skupnem znesku 14.186,73 EUR) in stroški, nastali zaradi izračuna terjatve v znesku 93,40 EUR, ter končno del terjatve zastavne upnice R. banke d. d. (v znesku 5.750,76 EUR). Sklenilo je še, da bo poplačilo opravljeno po pravnomočnosti sklepa (2. točka izreka).

Zoper odločitev sodišča prve stopnje o poplačilu terjatve zastavnega upnika N. B. ter dela terjatve upnice R. banka d. d. (tj. zoper odločitev sodišča prve stopnje v sedmi in osmi alineji 1. točke izreka) je pravočasno pritožbo vložila upnica R. banka d. d. (v nadaljevanju upnica). V njej uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju obrazložitve, ko bo nanje tudi odgovorjeno. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni oz. razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

S strani upnice je pritožbeno izpodbijan zgolj vrstni red poplačila terjatve zastavnega upnika, N. B., in terjatve upnice, kot ga je v sedmi in osmi alineji 1. točke izreka določilo sodišče prve stopnje, kar pomeni, da je predmet tega pritožbenega postopka zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti navedene odločitve (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok (z dne 23. 12. 2010 oz. z dne 7. 1. 2011, list. št. 157 oz. 165 spisa) skladno z določbo tretjega odstavka 207. člena ZIZ upnike opozorilo, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila (kot to določa tretji odstavek 201. člena ZIZ). Zato je upnica s pritožbenimi navedbami o prenehanju terjatve zastavnega upnika, N. B. (in predloženimi listinami), prekludirana in z njimi ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o poplačilu terjatev. Gre namreč za v pritožbi zatrjevano novo dejstvo, ki ga upnica ni navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato ga sodišče prve stopnje ob sprejemu izpodbijane odločitve ni moglo upoštevati, prav tako pa tega dejstva ni moglo upoštevati niti pritožbeno sodišče, saj upnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ) . S pritožbenimi navedbami, da iz vabila na razdelitveni narok ni bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje na razdelitveni narok vabilo tudi zastavnega upnika, N. B., in da je zato upnica sklepala, da je sodišče prve stopnje seznanjeno z dejstvom prenehanja terjatve navedenega zastavnega upnika, upnica namreč ni izkazala, da tega dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi sicer dejstvo, da v vabilu na razdelitveni narok ni bilo navedenega zastavnega upnika in njegove terjatve, na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Zastavni upnik, N. B., namreč ni stranka tega izvršilnega postopka, da bi ga sodišče prve stopnje navedlo v vabilu strankam na razdelitveni narok, ampak je oseba, ki ima po podatkih zemljiške knjige pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino (prim. 196., 201. in 207. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje pa upnice ni bilo dolžno obveščati o tem, koga vse bo, poleg strank, še povabilo na razdelitveni narok. V zvezi s tem je poudariti, da je bila upnica v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da bo sodišče prve stopnje na razdelitvenem naroku razpravljalo o terjatvah upnikov ter da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje, ugotovljeno na naroku. Da bi si upnica zagotovila možnost izpodbijanja terjatev ostalih upnikov, bi torej morala pristopiti na razdelitveni narok (prvi in tretji odstavek 201. člena ZIZ), zato gre nepristop na narok v njeno breme. Prav tako bi morala biti upnica seznanjena s stanjem, ki izhaja iz zemljiške knjige (ki je javna knjiga), po katerem je zastavna pravica zastavnega upnika, Nina Bevca, na nepremičnini, ki je bila prodana v tem izvršilnem postopku, še vedno vknjižena pred hipoteko upnice, kar pomeni, da ima poplačilna pravica zastavnega upnika prednost pred poplačilno pravico upnice, kar je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.

Nadalje je sodišče prve stopnje po podatkih spisa na razdelitveni narok poleg strank postopka pravilno povabilo tudi zastavnega upnika, N. B. (drugi odstavek 207. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ), zato je pritožbeni očitek upnice o kršitvi določbe drugega odstavka 207. člena ZIZ neutemeljen. Prav tako je sodišče prve stopnje zastavnega upnika, N. B., pozvalo, da predloži specifikacijo terjatve, zavarovane s hipoteko, zato so nasprotne pritožbene navedbe upnice neutemeljene, ta okoliščina pa za izpodbijano odločitev niti ni odločilnega pomena, zato s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje te okoliščine ni zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, upnica ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti sklepa o poplačilu terjatev. Ker pa zastavni upnik, N. B., ni priglasil svoje terjatve oz. sodišču ni poslal specifikacije svoje terjatve po stanju na dan razdelitvenega naroka, je izračun, ob upoštevanju podatkov zemljiške knjige, opravilo sodišče prve stopnje s pomočjo B. C. d. d. (prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ).

Neutemeljeno se nadalje upnica zavzema za smiselno uporabo prvega odstavka 202. člena ZIZ, da je pri poplačilu upnikov potrebno upoštevati, da dejstvo o tem, da je terjatev zastavnega upnika, N. B., prenehala že pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni sporno. Ni namreč mogoče reči, da je dejstvo prenehanja terjatve zastavnega upnika nesporno zgolj zaradi tega, ker tako trdi upnica v pritožbi, ob čemer je hipoteka navedenega zastavnega upnika še vedno vpisana v zemljiški knjigi. Tudi sicer pa bi se lahko o tem dejstvu, kot je bilo že pojasnjeno, razpravljalo najkasneje na razdelitvenem naroku, kot je to določeno v tretjem odstavku 201. člena ZIZ, ki je povsem jasen in ne dopušča drugačnih razlag, ki jih v pritožbi neutemeljeno ponuja upnica.

Ob navedenem je sodišče prve stopnje o poplačilu terjatev zastavnega upnika, N. B., in upnice, obračunanih po stanju na dan razdelitvenega naroka, odločilo v skladu z vrstnim redom, določenim v 198. členu ZIZ.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sedmi in osmi alineji 1. točke izreka sklepa o poplačilu je torej materialnopravno pravilna, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali s pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ, prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).